Vselepoinprav je blog o potepanjih, izletih in potovanjih, zanimivih mestih in mestnih ulicah, knjigah, revijah ter o branju nasploh, o jezikih, kavah, kavarnah in drugačnih trgovinah, čevljih in kolesih, vintage kosih pohištva in drugih izdelkih iz druge roke, dobri hrani, vsakdanjih dogodivščinah, življenjskem slogu in osebnem pogledu na svet.
Med lanskoletnimi božično-novoletnimi prazniki sva pred ljubljansko meglo zbežala na Primorsko. V Gorici je bilo sončno, temperature pa dovolj visoke le za topel pulover in kratko usnjeno jakno. Več »
“Hecno, da ti je všeč ta čokolada, zame ima okus po komunizmu,” pravi moj romunski kolega in se na moje veliko veselje tudi zaheheta. Veselje pravim, ker na srečo ne spada niti v vse številčnejšo skupino nostalgikov niti med najbolj razočarane nad komunistično zapuščino. Kljub temu ga je ponovna zmaga PSD* na decembrskih parlamentarnih volitvah tako razjezila, da že ves mesec padajo pol-šale o emigraciji v Kanado. Več »
Z zahodno obalo Istre sem se dodobra spoprijateljila že kot otrok. Počitnice v Savudriji ali Poreču so bile nekaj samoumevnega. Ko sva bili s sestro malo večji, smo enega za drugim postopoma začeli osvajati kvarnerske otoke, prvikrat pa sem v Dalmacijo potovala šele v poznih najstniških letih. A prave počitnice iz otroštva bodo vedno tiste v Istri. Pretekli dve leti se za kakšen podaljšan vikend ali skrajšan delovni teden z družinskimi člani v različnih kombinacijah vračam v Istro in vsakokrat odkrijem kaj novega.
Več »
Vsake toliko me zagrabi slà po raziskovanju preteklosti tega ali onega koščka Ljubljane. Tokrat sem povsem po naključju (če sem povsem natančna, se je to zgodilo med brskanjem za knjigami o Plečniku) naletela na sila zanimivo čtivo o Tivoliju, Rožniku in Šišenskem hribu. Na Rožnik jo mahnem vsaj dvakrat na teden – če se le da, vsakič po drugi stezi z drugo zgodbo, zato mi je bilo marsikatero dejstvo o našem ljubljanskem hribčku že znano, a se je tu in tam našla tudi kakšna frišna drobtinica. Navajam nekaj najzanimivejših. Več »