vselepoinprav.si

Karl Ove Knausgård: Moj boj, drugič

Knausgård me je s svojo neposrednostjo in brutalno iskrenostjo zasvojil že v prvem delu megalomansko zastavljenega šestdelnega serijala in tokrat ni bilo nič drugače. Če je prva knjiga – v angleškem prevodu A Death in the Family, zgodba o težavnem (ne)odnosu z očetom in spopadanjem s čustvi po njegovi smrti, je A Man in Love pripoved o zrelem Knausgårdu, človeku z lastno družino: o Knausgårdu kot očetu, partnerju in pisatelju, ki je sposoben imeti rad in si vseh teh vlog sicer iskreno želi, a se v nobeni od njih ne počuti uspešnega.
Preberi več »

Na Učko na frišno, II.

Enkrat ni nobenkrat, je rekel Matej in nas pri Opatiji, na tričetrt poti do destinacije na zahodni obali Istrskega polotoka, zvlekel še na Učko. Da se razumemo: ne s kolesom, to bi bila krepka laž. Ampak prijetno frišno je pa bilo, to pa. Preberi več »

Fotozgodba naše soseske: razglednice so tu!

Te dni se v Ljubljani mudi karavana Humana mesta / Human cities, mednarodni projekt, ki se ukvarja z vprašanji urejanja javnega mestnega prostora v vse bolj ekonomsko, socialno in etnično raznolikih mestnih skupnostih. Program je raznolik, dogodki pa razdrobljeni po večih ljubljanskih četrtnih skupnostih. Eden takšnih se je odvil v sredo na Bratovševi ploščadi, ko so bile ob odprtju razstave Humana mesta / Human cities predstavljene tudi zmagovalne fotografije jesenskega natečaja Fotozgodba naše soseske. Preberi več »

Debela peč

Popolna jesenska sobota. Zgodnji štart iz Ljubljane. V dolini še megla, na Pokljuki pa brez oblačka. Razgled na Triglav in Julijce. Martinčkanje pod vrhom. Pobeg pred navalom tujezemskih izletnikov.   Preberi več »

Arhitektura v živo: Vegova in Križanke

Predvčerajšnje, že peto v sklopu vodstev Arhitekture v živo, ki jih v letošnjem Plečnikovem letu vsak mesec organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje, je potekalo po tako zvani kulturni aleji – Vegovi ulici, ki se začne pri Kongresnem trgu in konča pri Križankah. Po Plečnikovih stopinjah je udeležence tokrat popeljal umetnostni zgodovinar in pesnik Miklavž Komelj, ki se je – kljub lastnim navedbam, da je na dogodivščino prišel povsem nepripravljen – pravzaprav izkazal za sila zabavnega predavatelja.   Preberi več »

Najboljša soseda na svetu

Če se mi pripeti, da mi med peko zmanjka jajc ali moke, pozvonim pri sosedi eno nadstropje nižje – ona ima takšne stvari vedno na zalogi. Odkar pomnim, se vsi v hiši obračamo nanjo. V njenem stanovanju se odvijajo vsi hišni sestanki. Pri njej je mogoče odbiti ključe od vseh vrat v bloku pa še kakšne zraven. Kar lep čas je celo vodila hišno blagajno. Ona je tista, ki eliminira plevel okoli hiše in skrbi za nasade rož, ki se jim mora Matej v času košnje vselej v velikem loku izogniti. Ob sredah, ko pride na obisk njena hči, izmenično speče jabolčno-skutin štrudel in narastek iz prosene kaše in suhih sliv in vsakokrat zajetna porcija priroma tudi eno nadstropje višje. Ime ji je gospa Lazarjeva. Preberi več »

Viševnik

Zasedba je bila enaka kot tri mesece poprej, ko smo lezli na Kamniško sedlo: dva ipsilon kromosoma in jaz, le da sta bila tokrat za spoznanje bolj prizanesljiva. K temu sta po vsej verjetnosti pripomogla tudi dvometrska snežna odeja in pripekajoče marčevsko sonce. Brez derez bi nam mehka predla.

Preberi več »

Zakladi Slovenije: na Štajersko

Nadaljevali smo tam, kjer sva z Matejem pred slabimi štirinajstimi dnevi obrnila nazaj proti osrednji Sloveniji, vmes pa naredili postanek še na Otočcu, ki sva ga prejšnjikrat izpustila. Preberi več »

Znova prebrano

Kundera ja, Kerouac ne.