Tako nekako kot na fotografiji se v mojih vnaprejšnjih predstavah slika Sicilija – kamnita, v barvah, spranih od sonca. Izza vogla prihajata dva vojaka in z njima mladi Michael, ki bo vsak čas srečal Apolllonio Vitelli-Corleone in zgodila se bo ljubezen na prvi pogled. Ja, težko bi šlo brez te reference in tudi metafora ustrezno povzame občutke prvega potovanja na Sicilijo.
Preberi več »
Včeraj je bil tak dan, primeren za prvi jesenski roadtrip. Od Jesenic do Kranjske Gore se je po novem končno mogoče pripeljati brez občutka, da bo pod tabo razpadlo pol podvozja. Na Vršiču v soboto opoldne še nikoli nisem doživela tako malo ljudi, predvsem pa pločevine. To gre po vsej verjetnosti pripisati tudi trem razritim cestnim odsekom, ki jih bodo – tako vsaj obljubljajo – razkopavali še kar nekaj časa. Na klopci pred kočo sva popila kavo in se muzala ameriškim hikerjem, ki so naročali ješprenj. Preberi več »
Ko se Knausgård bliža tridesetim, svoje življenje dojema kot kaotično, brezciljno in neprimerljivo z življenji svojih prijateljev in znancev. To je obdobje nekontroliranega pijančevanja, nemalokrat zaznamovanega s takšnimi in drugačnimi neprijetnimi situacijami, obdobje številnih neuspelih poskusov pisanja, začasnega dela v umobolnicah in na radiu in neštetih selitev. A to je tudi obdobje, ko izide njegova prva uspešnica in ko prvikrat stopi v zakonski stan. In obdobje, ko mu umre oče. Preberi več »
Sta se poročila. In jaz sem popokala Matejev fotoaparat, ker je imel on ob tej priložnosti pač druge zadolžitve. Dan poprej je lilo kot iz škafa, potem pa se je naslednjega jutra prikazalo sonce in nastale so tele fotografije.
Preberi več »
Zgodnjeavgustovske temperature sva premagovala na Kolpi, srednjeavgustovske tam, kjer domače zelenjave ne likvidira niti kot oreh velika toča, poznoavgustovske na kolesu v vsa mogoča ljubljanska predmestja. Neke vetrovne nedelje sva jo mahnila na grad na razstavo. Preberi več »