Zadnji avtor, ki se me je s svojim pisanjem dotaknil na podoben način kot Harari, je bil Bryson. A medtem ko Bryson navaja zgodovinska dejstva, Harari predvideva možne scenarije človeške prihodnosti. Malo prestraši, ogromno nauči, veliko da misliti. In ježi kocine na hrbtu. Tole so izbrane cvetke.
Odkar sem z njima prevozila Sello Ronda, me povsod vlečeta zraven. Na Mangartsko sedlo, naprimer. Rekordov pri tem sicer nismo podirali, smo se pa imeli hudo luštno. Naslednjič baje štartamo iz Loga.
Pred dobrim letom sva Dolomite po dolgem in počez prekrižarila z motorjem in vse od takrat si jih je Matej strastno želel prevozit še s kolesom. Jaz niti ne. So mi pa že hudo manjkali hribi. Ampak potem sem se letos nekoliko resneje vrgla v kolesarjenje. Prilezla sem na Rakitno, podirala rekorde po Barju, odvozila prvo stotko do Črnomlja in kolesarjenje v hrib je nenadoma postalo zanimivo. Tako smo v začetku avgusta na strešna prtljažnika avtomobilov namontirali Matejevega Focusa, Tomaževo SuzieQ in mojo Rozi in smo šli. V Dolomite in to za cel teden: kolesarit, pohajkovat, namakat prste v mrzla gorska jezera.
Preberi več »
Kljub temu da se na mojem to-read seznamu knjige o iskanju samega sebe znajdejo redkeje kot paradižnik v moji solati, se je Divja dan pred dopustom, povsem nepričakovano pojavila na vrhu kupa, pripravljenega za poletno branje. Ošvrknila sem prvih nekaj strani in nato še naslednjih ducat in se nenadoma znašla na četrt knjige. Naslednji dan sem obrnila zadnji list in bila prijetno presenečena in to do te mere, da sem jo v knjigoljubski aplikaciji Goodreads ocenila s štirimi od petih možnih točk. Preberi več »
