Iz Gozda na Kriško goro
Ko sva si na robu vasice Gozd, do katere je cesta pripeljala z Golnika, obuvala gojzarje, je bila ura točno dvanajst. To vem, ker je v vaški cerkvi ravno začelo zvoniti. Skozi vas sva jo nato mahnila proti gorskemu grebenu, južnem pobočju Kriške gore, ki se je, odeta v jesenske barve, kopala v opoldanskem soncu. Cesta je kmalu prešla v strm kolovoz, ki je z vsakim korakom postajal bolj blaten. To vem, ker so se mi podplati lepili na razmočeno in od kmetijsko-gozdarske mehanizacije zvoženo zemljo. Ko sva dosegla rob pašnikov se je plast blata stanjšala, planinska pot pa je s kolovoza zavila na gozdno stezo.
Preberi več »