vselepoinprav.si

Z mami na prvomajski potep, z Mr. P.-jem v drugomajske hribe, z ekipo Dolomiti prvikrat v živo spremljat eno od etap italijanskega Gira. Najinim sobnim rastlinam se je pridružil nov družinski član, Mr. P. je na skali demonstriral počep s stilom, v drugi polovici meseca pa me je obiskal moj najljubši romunski sekić pekić.

In to tako kot se zagre: s čepico na glavi, piščalko v ustih in zastavo pod roko.

Planinarjenje med prvomajskimi prazniki je nekaj najboljšega. To je čas, ko se topla zimska puhovka že lahko umakne lahki prehodni vetrovki. To je čas, ko je v zavetrnih legah mogoče sleči tudi toplotni sloj in vrhove osvajati lahkih nog in kratkih rokavov. Predvsem pa je to čas, ko v hribih ni žive duše. To pa zato, ker so vsi na morju.

Na sončen prvi majski dan sva se z mami odpravili na spontan izlet. Ker je odločitev padla v zadnjem trenutku, cilja, še manj načrta, nisva imeli, edini pogoj je bil ta, da se v velikem loku izogneva cestam proti morju, saj je v tisto smer že zjutraj in že na ljubljanski obvoznici vse stalo.

Na Igriško na ogled enega najlepših ljubljanskih stanovanj, z muzejskim vlakom v Radovljico na festival čokolade in arhitekturni sprehod po mestu. Harari je prebran, na okenski polici pa ždita dve novi rožci.