vselepoinprav.si

Po Barju s kolesom, z motorjem v Kočevje, enkrat v Julijce, drugič v Karavanke. Zimska Berta je odšla na poletno spanje in v službo se spet vozim z L. bajkom. Na Rožniku strežejo sezonski regrat s krompirjem, pri biotehniški fakulteti že cvetijo talepe češnje, Golovec pa je lahko odlično izhodišče za večurne sobotne sprehode.

V muzej, ne pa tudi na kavo v Moderno galerijo, na potep do talečega se Peričnika, na kratek in vetroven sprehod na Kum. Zatem pa prvič na Dansko in za en dan na Švedsko. Mr. P. se je naučil nov komad, jaz sem začela z branjem bukle, za katero že zdaj vem, da bo ena mojih najljubših. In kupila sva letalski karti za poletni dopust.

Prvega sva se še lahko pretvarjala, da do toplejših dni ni več daleč, ko pa sva se vrnila z morja in je tudi v Ljubljani nasulo nekaj snega, se je zima šele dobro začela, s tem pa tudi zimsko planinarjenje: v Julijce na Visoki Mavrinc, na nedeljski sprehod na Pasjo ravan, na razgledni stolp na Planino nad Vrhniko. Vmes sem posadila drugo rundo pšenice, Mr. P. se je naučil nov komad, v poštnem nabiralniku pa me je pričakal frišen Outsider. Ne pritožujem se.

Na prvo decembrsko soboto sem pohajkovala po Vremščici, teden dni zatem sva v blagi snežni nevihti sopihala na Kamniški vrh. Ker mi je bilo vreme izjemno naklonjeno, sem nekajkrat, včasih tudi več dni zapored, skočila na Rožnik. Posejala sem božično žito. Novo domovanje je pri nama našel kaktus, ki šteje že dobrih deset let.

Med prazniki sva jo mahnila na roadtrip v Berlin. V lokalni trgovini z živili sem si zadnjič mimogrede kupila nove flance. Ob torkih hodim na grad na tečaj kaligrafije. Neke vetrovne jesenske nedelje smo se, s kapami, potegnjenimi krepko čez uhlje, potepali po ustju reke Soče.