Z drožmi

Lotil se je je prvič. Peke kruha z drožmi, namreč. Trajalo je štiri dni in potem je nastalo tole. Na pogled je bil hlebček prav luškan: majhen, z obročkom kroginkrog kot kakšen krof. Le vzhajal je bolj malo. Bil je… užiten. V teh časih hrane pač ne bomo metali stran. V nobenih, pravzaprav. Dva dni kasneje je sledil drugi poizkus. Tudi ta je bil užiten, celo malo bolj kot prvi, ampak rezultat – tako Mr. P. – še vedno ni bil takšen, kot bi moral biti. Kruh se ni podrožil, je nekdo nekje v hecu zapisal. Ni se. Še istega dne je pričel z gojenjem novih droži in te zdaj spet ždijo na pultu. Mogoče v tretje…?

Korenčkovi

Letos je bila sezona korenja in malin. Malin je nekaj vrečk še ostalo v zamrzovalniku, druge so šle v marmelado. Korenja je še pol mamičine kleti. Dva najbolj sočna sta bila prejšnjo nedeljo zribana v tele piškotke. V njih je marmelada. Tudi malinova.