Ali ste vedeli? Simboli v Plečnikovi arhitekturi

Andrej Hrausky, arhitekt in avtor številnih knjig o Plečniku, je konec prejšnjega leta izdal knjigo z naslovom Simboli v Plečnikovi arhitekturi, v kateri tokrat obravnava, no – simbole v  Plečnikovi arhitekturi. Izredno zanimivo branje tako za Plečnikove navdušence kot tudi za raziskovalce Ljubljane – izpostavljam le nekaj najinteresantnejših podrobnosti.

Ali ste vedeli, da…

  • je slavni francoski arhitekt Le Corbusier Plečnika, ki ni sledil sodobnim načelom, imenoval Votre bel et seul de Ljubljana, kar v prevodu pomeni “vaš lepi in osamljeni v Ljubljani”?
  • si je v kleti glavne dvorane nerealiziranega načrta novega slovenskega parlamenta, ki ga je poimenoval Katedrala svobode, Plečnik zamislil vodnjak modrosti, kjer naj bi parlamentarci dobivali navdih?
  • prestolonasledniku Francu Ferdinandu ni bila všeč cerkev sv. Duha, ki jo je Plečnik gradil na Dunaju, zato ga kar trikrat zapored ni hotel potrditi za Wagnerjevega naslednika na Dunajski akademiji?
  • se ulične fasade Peglezna, Gimnazije Jožeta Plečnika in stavbe Zavarovalnice Triglav na Miklošičevi razlikujejo od dvoriščnih, ki so zasnovane veliko bolj preprosto?
  • je ob otvoritvi Napoleonovega stebra na Trgu francoske revolucije tedanji francoski ambasador za Jugoslavijo kot darilo s seboj prinesel zlato palmovo vejo, ki jo je Plečnik pozneje s precejšnjim neodobravanjem namestil na eno od stranic spomenika, kjer jo lahko vidimo še danes?
  • so v parku Zvezda med drugo svetovno vojno, ko je bila Ljubljana obdana z žico, zaradi pomanjkanja hrane posekali na novo zasajene “Plečnikove” platane in na njem uredili njive, platane pa so nato znova zasadili šele po koncu vojne?
  • je bil nekdanji samostanski kompleks nemškega križarskega reda (današnje Križanke) nekoč obdan z zidom, s katerega je Plečnik snel omet, da se je pokazala struktura kamnitega zidu?

  • sta se ureditvi Rimskega zidu in Trnovskega pristana (pri katerih so v času gospodarske krize v okviru javnih del sodelovali brezposelni) odvijali sočasno, Plečnik pa je dal odvečno zemljo iz Trnovega voziti na gradbišče Rimskega zidu?
  • je Levstikov (nekdaj Šentjakobski) trg več stoletij pred Plečnikovo preureditvijo prestavljal duhovno, kulturno in versko središče dežele Kranjske, na tem območju pa so se porajali tudi zametki prve univerze gledališča, narodne knjižnice in celo parlamenta?
  • se v kleti Plečnikove hiše nahaja mavčni osnutek kipa kozoroga, ki ga je Plečnik oblikoval za vodnjak Karla Borromejskega na Dunaju, v kozorogovi glavi pa je arhitekt oblikoval svoj portret s kozjo brado in koščenimi obraznimi potezami?
  • je Plečnik tako v parku Zvezda kot tudi na Levstikovem trgu dal postavil vodnjaka, podobna tistima, ki sta se tam nahajala še ko sta na obeh območjih stala samostana?
  • sta tako Čevljarski most kot Tromostovje pred Plečnikovo ureditvijo zamenjala po štiri različna imena? Današnji Čevljarski most je se je sprva imenoval Zgornji, nato Novi, Mesarski in Hradeckijev most, most, ki je stal na mestu današnjega Tromostovja pa Stari, Spodnji, Špitalski in Karlov most.
  • so ob preureditvi Špitalskega in Mesarskega mostu vse prodajne hišice, ki so stale na mostovih, podrli, trgovce pa preselili v za to zgrajene prodajalne na Čopovi ulici?
  • je nemški kritik Ruby steber Gledališke stolbe zaradi dveh navzdol ukrivljenih elementov hudomušno poimenoval kar “steber dvojne impotence”?
  • so pred potresom leta 1895 stavbe na območju današnjega Gerberjevega stopnišča stale tik nad reko, zato so ljudje ta del imenovali ljubljanske Benetke?

  • je gradnja cerkve sv. Frančiška Asiškega v Šiški, ki – ker ni ustrezala takratnim načelom funkcionalizma – povzročila razkol med Plečnikovimi študenti in ustanovitev drugega seminarja na fakulteti za arhitekturo?
  • sta se na Ljubljanici, na mestu, kjer danes stojijo Zapornice, nekoč nahajala dva otočka, ki sta se imenovala Gosja otoka?
  • je mogoče s praga stranskega vhoda stolnice na eni strani opazovati jambor pred Pegleznom, ki simbolizira tri narode skupne države, na drugi strani pa Robbov vodnjak, ki predstavlja tri slovenske reke?
  • je bila preureditev zgradbe Trgovinske zbornice (v kateri se danes nahaja ustavno sodišče) eden od prvih pomembnejših Plečnikovih načrtov, prvič v domovini pa je imel arhitekt na voljo neomejena finančna sredstva?
  • so pri gradnji cerkve sv. Mihaela na Barju sodelovali vaščani, ki so darovali les in kamen, pozimi pa je Plečnik po domačijah razdelil betonske kanalizacijske cevi, ki so jih vaščani zgladili in jih je arhitekt nato uporabil za stebre?
  • je med cerkvijo sv. Mihaela in Narodno in univerzitetno knjižnico mogoče najti kar nekaj podobnosti, med drugim stopnišče, ki simbolizira vzpenjanje proti svetlobi, okni s sredinskima stebroma ter fasado, v kateri se mešata kamen in opeka?
  • je vogal nekdanje Vzajemne zavarovalnice (danes Zavarovalnica Triglav) odrezan in obrnjen proti železniški postaji z namenom, da bi privabil stranke, ki so se s podeželja v mesto večinoma pripeljale z vlakom?
  • je Plečnik v sklopu načrtovanja Žal (pri katerem se je želel izogniti črni barvi in otožnosti, pogrebom pa je želel vtisniti slovesno in optimistično noto – vse kapele so zato bele) po zgledu belokranjske narodne noše zasnoval oblačila pogrebnikov bele barve in klobuke v pisanih barvah, vendar ideja ni bila sprejeta?
  • se je Plečnik vedno zdravil sam, z mrzlo vodo, ki si jo je polival po telesu, takšno knajpanje pa ga je na koncu po vsej verjetnosti stalo tudi življenja?

Mit, da naj bi Plečnik bil prostozidar, pa po vsej verjetnosti ni resničen.

Za popestritev ali morda učinek dramatičnosti: knjiga je izdana v formatu, ki ustreza meri starorimskega opečnega tlakovca, ki je meril 1 x 1 bes oz. današnjih 19,72 x 19,72 cm, pisava na naslovnici pa predstavlja, tako njena avtorja, parafrazo po Plečniku.

Več o tem v:

Hrausky, Andrej. Simboli v Plečnikovi arhitekturi: Ljubljana 1921 – 1957. Ljubljana: Lili in Roza, 2016.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja