Spet doma ali zgodnjepoletni dan v Brezju

Bil je lep sončen dan. Ne prevroč, ob rahlem severniku prej prehladen za junij, moj mesec. Pravi opis bi se verjetno glasil: svež. Bil je eden tistih dni, ko je Matej odkolesaril po svoje, jaz pa sem šla na obisk k mamici.  

Ob mojem prihodu je z dvorišča že pometala zadnje bilke in o prvotnem dogovoru glede pomivanja dotalno svinjskih oken ni bilo ne duha ne sluha. Na kuhinjskem pultu je že čakalo vlečeno testo za jabolčni štrudel, v koritu so bile pripravljene kumare, poleg njih olupljen krompir. Za aperitiv sva iz taboljših kozarčkov, tistih, ki jih hranimo v vitrini nad starim televizijskim sprejemnikom, srknili vsaka po dva požirka viljamovke. Slednjo je, tako kot vse druge žgane pijače pri hiši, oče dobil v dar od tega ali onega znanca. Po kosilu je mami skuhala kavo, jaz pa sem se pomudila z žehto. Družbo mi je ves čas delal sosedov Billy, na našem dvorišču prekrščen v Bučkota. Nato se je izza vogala hiše, s peresi okoli gobčka, prikradel hišni maček Jacques (priznam, to je le fin zapis njegovega imena, trije mačji najdenčki so imena dobili po treh racmanih iz Miki Miške) in mladega pisanega ptiča, ki se je tresel poleg njega, sva gotove smrti odrešili še zadnji trenutek.

Na spodnjem vrtu so že v začetku tedna začele zoreti maline, nabrali sva jih vsaj tri kilograme. Sosedovega ribeza je bilo nekoliko manj, a je bil zato toliko slajši. Zrasle so tudi že prve paprike. Na vrt je prišla tudi mama, ki se je bolj kot s sadjem in zelenjavo ukvarjala s preklemanim hroščem na krompirju. Po napornih vrtnih opravilih je mami postregla domač ledeni čaj z dodatkom zmrznjenih malin in metinih lističev. Potrjujem, da se lahko kosa s tistimi v najbolj hip lokalih v Ljubljani, le da je bil postrežen  v običajnih kozarcih in ne v tistih za vlaganje.

Mami je nato pofrizirala mamo, jaz pa sem si dala opravka z drugim strojem žehte in zlaganjem nabranih dobrot v prtljažnik avtomobila. Veselim se obdobja, ko bo zelenjava na vrtu na vrhuncu, moj avto in hladilnik v Ljubljani pa natrpana do zadnjega kotička.

Pred odhodom sem mamici iz tegelca s podivjanimi kaktusi pljunila še tri mlade, ona pa je medtem že mesila testo za kruh…

4 komentarjev na “Spet doma ali zgodnjepoletni dan v Brezju”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja