Z avtom na Švedsko: dolga pot na sever
Prespala sva v gozdu, na širokem ovinku makadamske ceste, le nekaj korakov stran od jezera, obdanega z rdečimi borovci in velikimi zaobljenimi skalami. Gozd je bil poln borovnic, zato sem jih že prvi večer nabrala polno kukso, tradicionalno samijsko leseno skodelico, ki sva jo pred leti kupila na Finskem. Bilo je prijetno mirno, kljub temu da ob jezeru nisva bila sama: v sosednjem zalivu so ob ognju prepevali taborniki, ob cesti sva srečala mlajši par s strešnim šotorom, podobnim najinemu, na rtu nad jezerom je v starem Volkswagnovem kombiju kampirala družina s Poljske. Na obali, med skalami in borovci ter temno, skoraj črno vodo, je stalo kurišče, okrog njega pa nekaj preprostih lesenih klopi, na katerih sva posedala še dolgo v večer. Mesto ob jezeru, ob katerem sva se znašla, se nama je zdelo kar primeren uvod v štirinajstdnevno potepanje po Švedskem.
Preberi več »