Pravzaprav bolj pozno popoldne – večino dneva sva se z mami namreč potepali po Dolenjski, od koder sva domov prišli polni vtisov in s polnim prtljažnikom sadik zelenjave, začimb in dišavnic. Takoj sva se lotili dela. Preberi več »
Ko sva slabi dve uri po vzletu z reškega letališča, prilepljena na okence letala, opazovala mestoma še vedno zamrznjeno pokrajino južne Švedske, sva bila že pošteno nestrpna in takoj ko smo pristali v Nyköpingu, naju je kar odneslo na za deset stopinj bolj frišen švedski zrak. Navduševala sva se nad vsem po vrsti, tudi nad Volvo busom, ki naju je peljal v prestolnico in je bil opremljen z brezžično povezavo, ekstra širokimi vrati za prtljago ter voznikom, ki nas je s tihim, šarmantnim glasom poprosil, naj si iz previdnosti pripnemo varnostne pasove. Letališče Skavsta je od Stockholma oddaljeno ravno dovolj, da sva v poznopopoldanski svetlobi, tokrat nalepljena na veliko avtobusno steklo, prvikrat v življenju vsrkavala prostrano švedsko pokrajino, podrobljeno z belimi jezeri in rdečimi hiškami. Takoj sva bila navdušena.
Preberi več »