Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega

Na seznamu obvezno-prebrati sem jo imela malodane od njenega izida. To je bilo pred desetletjem in pol, kar se sliši precej grozno. Potem me je zadnjih nekaj mesecev mamila vsakokrat, ko sem odprla aplikacijo, namenjeno nam, knjižnim moljem, v katero vnašam požrte pa tudi tiste še nenačete knjige. Nato se je nenadoma, enkrat v začetku marca, pojavila na vrhu seznama. Kaj naj rečem. Na mah je sicer nisem prebrala, ker je veliko preobsežna in tu in tam kar malce naporna. Vem pa, da bi me danes šolska kemija veliko bolj zanimala kot me je nekoč, pa tudi do fizike bi najbrž imela manjši odpor. Med prvimi tremi favoriti za izbiro študija bi bila brez dvoma geografija.

“Zamisel o tem, da smo ljudje na Zemlji gospodujoča vrsta, je globoko zasidrana v nas in zdi se sama po sebi umevna – zato težko dojamemo, da smo tu zgolj zaradi zunajzemeljskih posegov in drugih naključnih dogodkov, ki so se zgodili ob ravno pravem času. Z vsemi drugimi živimi bitji pa nam je skupno to, da so se naši predniki skoraj 4 milijarde let uspešno izogibali slepim ulicam.”

Za začetek sem ugotovila predvsem to, da marsičesa ne vem. Stvari, za katere bi si želela, da bi jih vedela. Na primer, da bi do pritlikavega Plutona, najbolj oddaljenega planeta v naši galaksiji potovali približno trinajst let, a pri tem še zdaleč ne bi dosegli njenega roba. Do tja bi bilo namreč potrebnih še nekje devet tisoč devetsto sedeminosemdeset let več. Da so razdalje med planeti v našem Osončju tako ogromne, da jih je nemogoče v pravem merilu narisati na list papirja, pa tudi na več deset takšnih listov ne. Ali pa da med dosežke gospoda Thompsona, ki je občasno slišal na ime grof Rumford, angleško-ameriškega fizika in izumitelja, poleg njegovih odkritij na področju termodinamike, prištevamo tudi ustanovitev Angleškega vrta v Münchnu, izum kafetiere ter recept za preprosto enolončnico, znano pod imenom rumfordova juha. Zdaj vem, da je kambrij dobil ime po rimskem poimenovanju za Wales, perm po nekdanji ruski provinci na Uralu, jura pa po istoimenskem gorovju med Švico in Francijo. Da periodni sistem elementov še ni dokončen in če bi hoteli atome videti s prostim očesom, bi morali kapljico vode povečati na 24 kilometrov. Da se pod narodnim parkom Yellowstone nahaja ogromen kotel brbotajoče magme, zaradi česar se to območje smatra kot največji aktivni vulkan na svetu. Da lasten planet v resnici poznamo veliko slabše, kot bi si mislili: razdalja od površine Zemlje do njenega središča je 6370 km, največja globina, ji jo je dosegel človek, pa je dobrih dvanajst kilometrov, kar pomeni – tako Bryson – da se nismo prebili še niti skozi lupino od jabolka. Eksplozija, ki je odnesla vrh Gore svete Helene, je bila enakovredna petstotim atomskim bombam, kot je bila tista, ki je padla na Hirošimo, in je pomorila vsa živa bitja v radiju 30 km. A če bi količino izbruhane snovi pri Gori svete Helene primerjali s količino materiala pri največjem od yellowstonskih izbruhov, bi bilo prve le za zrno graha, slednje pa bi se nabralo za napolnitev krogle, za katero bi se človek lahko skril. (beri vedno hitreje) Če na Zemlji ne bi deževalo, bi Sredozemsko morje v tisoč letih izhlapelo, a se s tem količina vode na našem planetu ne bi spremenila. Na človeškem telesu je bilijon bakterij, nadaljnji bilijon pa se jih nahaja v njegovi notranjosti. Bakterije žrejo vse po vrsti, tudi če od napadene snovi nimajo nobene koristi; vztrajno in brez posledic goltajo celo plutonij in ostale jedrske odpadke. Obstaja bolezen z imenom nekrotidni fascitis, pri kateri bakterije požrejo žrtev od znotraj, goltajo njeno notranje tkivo in za seboj  puščajo kašast ostanek, vir te okužbe pa je vsakdanja družina bakterij, ki navadno povzroči le vneto grlo. V nekem obdobju, veliko pred obstojem človeka, so bili morski prašički veliki kot nosorogi in nosorogi kot dvonadstropna hiša. In če si celotno zgodovino Zemlje prestavljate kot razdaljo med konicami prstov obeh, karseda vstran iztegnjenih rok, bi zgodovino človeka lahko izbrisali z enim samim potegom srednje grobe pile za nohte.

A veste, kako nastane diamant? Ne veste? Vam bo Bryson povedal, odprite ga.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

www.vselepoinprav.si ©2016 | Wordpress theme by Matej Perko