Na miramarskem gradu je bil v sklopu šolskih ekskurzij vsak od naju vsaj po enkrat, a sva od njih – se razume, po lastni krivdi – odnesla bolj malo. Ali bolje rečeno, prav ničesar. In tako sva se nekega vetrovnega spomladanskega dne odpravila na izlet na italijansko obalo.
Preberi več »
Že nekaj let zapored sva se prijateljema menila, da bi šli za novo leto nekam v hribe. V tako pravo gorsko kočo sredi ničesar, s pečjo na drva in strmo padajočo streho. Nato se je nekega decembrskega dne dvatisočštirinajstega leta ponudila priložnost za čeznovoletno bivanje v hiši v Logu pod Mangartom. In smo šli.
Ko mačke ni doma, miši plešejo, v mojem primeru pa: ko mačke ni doma, grejo miši od hiše. Moja boljša polovica je šla na morje in da mi ne bi bilo dolgčas, sva se z Rokom odločila, da narediva en krog po Dolomitih. Best driving road in tako naprej. Preberi več »
V Trstu sem bila nazadnje, ko je najbolj avanturistična članica naše družine s tamkajšnjega letališča potovala v Španijo. Let je bil večerni, mi pa smo se od doma odpravili že zgodaj dopoldan. Med drugim tudi zato, da bi na Ponterošu spili kavo. Preberi več »
Med lanskoletnimi božično-novoletnimi prazniki sva pred ljubljansko meglo zbežala na Primorsko. V Gorici je bilo sončno, temperature pa dovolj visoke le za topel pulover in kratko usnjeno jakno. Preberi več »
Milano, prestolnica severnoitalijanske pokrajine Lombardija, je z 1,3 milijona prebivalci drugo največje mesto v državi. Najslavnejša mestna znamenitost, katedrala Il Doumo, ki stoji na istoimenskem trgu v središču mesta in po katere terasi se je brez kakršnega koli negodovanja mogoče v miru nastavljati sončnim žarkom, je največja cerkev v Italiji in peta največja na svetu. Milanska operna hiša La Scala je ena od najbolj znanih in najprestižnejših na svetu. Milano je tudi vodilno italijansko mesto, kar zadeva industrijo, dizajn, finance in še kaj, njegov bruto domači proizvod je med najvišjimi med evropskimi mesti, takoj za Londonom in Parizom, s slednjima pa si deli tudi laskavi naziv največje modne prestolnice Evrope.
Preberi več »
Na enotedenskem potepanju po Toskani sva izkusila vse tisto, kar si je pri takšnem potovanju moč predstavljati. Jedla sva hišne testenine, ki jih je doma nemogoče poustvariti. Obiskala znamenita velika mesta ter mesteca na gričkih. Se s spuščeno streho vozila po vijugastih cestah, obdanih z drevoredi iz cipres. Jedla najboljši sladoled na majhnem trgu majhnega srednjeveškega mesta. Se slikala pred nagibajočim se stolpom. Popila neprimerne količine Chiantija. Zaradi pomanjkljivega znanja italijanščine v trattorii, nabasani z lokalci, ki so prišli na kosilo, jedla tripe. Preberi več »