Enkrat samkrat sem v zadnjem letu potovala med starim in novim domom, med Bukarešto in Ljubljano. Pot do doma sem v celoti preštopala, kar se je izkazalo za najprijetnejši uvid v poklic voznika tovornjaka. Pot nazaj se je bolj vlekla, saj sem dala priložnost javnemu prevozu, a sem zato lahko preklepetala vso noč z utrujeno češko stevardeso. Fotk s poti nimam, vtisi pa, upam, vseeno živo slikajo to območje gostega prometa sredi Evrope.
Preberi več »
Od potepanja po Češkem in Slovaškem je minilo že dve leti in pol. Štiridnevni izlet smo si – kot je to že v navadi – natrpali do zadnje minute. En dan v Bratislavi, kratko popoldne v Brnu, dva dni v Pragi. Vmes pa Devinski grad in Kostnica Sedlec. Najbolj sem se veselila Prage, v najlepšem spominu pa mi je ostalo Brno.
Preberi več »
Na enotedenskem potepanju po Toskani sva izkusila vse tisto, kar si je pri takšnem potovanju moč predstavljati. Jedla sva hišne testenine, ki jih je doma nemogoče poustvariti. Obiskala znamenita velika mesta ter mesteca na gričkih. Se s spuščeno streho vozila po vijugastih cestah, obdanih z drevoredi iz cipres. Jedla najboljši sladoled na majhnem trgu majhnega srednjeveškega mesta. Se slikala pred nagibajočim se stolpom. Popila neprimerne količine Chiantija. Zaradi pomanjkljivega znanja italijanščine v trattorii, nabasani z lokalci, ki so prišli na kosilo, jedla tripe. Preberi več »