vselepoinprav.si

V resnici sva si le želela pogledat grad Bogenšperk. Pa sva se nato zapeljala še v Stično, ker Matej še nikoli ni bil v samostanu. Od tam pa do Trebnjega je še čisto malo in ko se človek enkrat spravi k stvari, štajerska meja in Sevnica nista več daleč.

Nekje med Mirno in Boštanjem nama je pot prečkal mlad lisjak, midva pa sva skalila mir vsaj trem čapljam, ki so ždele v travi ob cesti. Malo pred Ivančno Gorico sva prehitela voz z vprego.

Spomin na Borovo v Sevnici še živi. Torte Melanije nisva poizkusila, a je bil zadnji aprilski dan kljub temu prou fejst no. Domov grede sva se ustavila še v Žužemberku.

Slikovno gradivo delno prispeval @matejperko.