Hendrik Groen, II.

Še dobro, da se je Hendrik Groen znova spravil k pisanju dnevnika. V nasprotnem primeru bi še vedno hodila po svetu ne vedoč, kaj je to kriomacija in v svetem prepričanju, da par rezin pršuta gotovo ne more vsebovati sledi žit in oreščkov. Tega in še česa me je naučil Hendrik in me tudi tokrat dodobra nasmejal. Preberi več »

Korenčkovi

Letos je bila sezona korenja in malin. Malin je nekaj vrečk še ostalo v zamrzovalniku, druge so šle v marmelado. Korenja je še pol mamičine kleti. Dva najbolj sočna sta bila prejšnjo nedeljo zribana v tele piškotke. V njih je marmelada. Tudi malinova.

Mangartsko sedlo n-tič

Ko sem se pred nekaj leti s prijatelji iz Kalifornije prvič odpravil na Mangartsko sedlo, si niti slučajno nisem mislil, da bom postal skoraj stalni gost. Sploh pa ne s kolesom. Ko sem takrat opazoval kolesarje, reveže, ki so se trpinčili po nepopustljivi strmini do vrha, sem se spraševal, če so pri zdravi pameti. Kolesarji smo malo usekani, kajti leto kasneje sem si kupil specialko in ni minilo dosti časa, da sem še isto poletje rinil gor s Tomažem in z užitkom brcal pedala. Dobro, saj je naporno. Precej. Vse zavisi od kondicije in koliko kilometrov imaš že v riti tisti dan. Ampak kljub temu mi nikoli ni bilo žal. Preberi več »

Oktober

Je bil mesec, ko sva jo končno mahnila na morje. Pa po dolgem času spet v hribe. Neke sončne sobote sva odkrivala lepote Goriške, spet druge, oblačne in meglene, skrite kotičke Trevisa. Kostanj je bil na dnevnem meniju. S kolesom sem prilezla na Toško Čelo. Preberi več »