Še dobro, da se je Hendrik Groen znova spravil k pisanju dnevnika. V nasprotnem primeru bi še vedno hodila po svetu ne vedoč, kaj je to kriomacija in v svetem prepričanju, da par rezin pršuta gotovo ne more vsebovati sledi žit in oreščkov. Tega in še česa me je naučil Hendrik in me tudi tokrat dodobra nasmejal. Preberi več »
Letos je bila sezona korenja in malin. Malin je nekaj vrečk še ostalo v zamrzovalniku, druge so šle v marmelado. Korenja je še pol mamičine kleti. Dva najbolj sočna sta bila prejšnjo nedeljo zribana v tele piškotke. V njih je marmelada. Tudi malinova.
Ko sem se pred nekaj leti s prijatelji iz Kalifornije prvič odpravil na Mangartsko sedlo, si niti slučajno nisem mislil, da bom postal skoraj stalni gost. Sploh pa ne s kolesom. Ko sem takrat opazoval kolesarje, reveže, ki so se trpinčili po nepopustljivi strmini do vrha, sem se spraševal, če so pri zdravi pameti. Kolesarji smo malo usekani, kajti leto kasneje sem si kupil specialko in ni minilo dosti časa, da sem še isto poletje rinil gor s Tomažem in z užitkom brcal pedala. Dobro, saj je naporno. Precej. Vse zavisi od kondicije in koliko kilometrov imaš že v riti tisti dan. Ampak kljub temu mi nikoli ni bilo žal. Preberi več »
Priporočljivo branje za vse plečnikfanatike. Znani podatki, drugačna perspektiva. Charney sicer ni moj najljubši avtor, ampak tale bukletina je kar okej.
Ostri ovinki Jadranske magistrale. Posušena palmova veja nad obokom v dnevni sobi. Škatla od čevljev, polna oranžno-rjavih školjk. Hiška z ravno streho na hribu nad mestom. Škorpijoni. Mivkaste plaže in plitvo morje. Veter v laseh na palubi trajekta. Gola, kamnita pokrajina. To je Rab, kot se ga spominjam iz otroštva. Prejšnji teden sva jo tja mahnila z Matejem. In motorjem.
Preberi več »