vselepoinprav.si

Na potep  |  S kolesom

Prva letošnja: Barjanka

Ko sem pred dobrimi tremi leti objavila prvi pa tudi edini zapis o Barjanki, sem bila v cestnem kolesarjenju še popolna začetnica. Vzponi so mi bili španska vas, pravilno nisem znala odvoziti niti najmanjših klancev, pri spustih sem preveč in predolgo stiskala zavore. V lažjo sem prestavljala prepozno, zaradi česar je padla marsikatera sočna. Ob postankih sem se občasno spozabila, da je pred sestopom iz pedal najprej potrebno odpeti čevlje. A vse to so začetniške napake.

Preberi več »
Na potep

Klobuk

Kot pijanec plota. Tako sva se več kot mesec dni držala navodil o (ne)prehajanju v druge občine. Tu in tam sem jo mahnila v podrožniško hosto, Cankarjevem vrhu pa se še vedno najraje kar izognem. Ko sva raziskala že malodane vsako viško gozdno stezico, sva odprla zemljevid in odkrila Klobuk, štiristo enainštirideset metrov visok hrib na zahodnem robu Ljubljane.

Preberi več »
Instalaž

April

Preizkusila sva nekaj novih receptov in izboljšala stare. Peka kruha z drožmi napreduje počasi, a z andahtjo. Velikonočna jajca sva letos barvala s kurkumo in tempera barvicami. Po Rožni dolini se sicer precej rada sprehajam, a Golob še vedno ostaja na dnu lestvice domačih. Mr. P. bi cimetove polžke zdaj delal kar vsak vikend, moja nova najljubša domača sladica pa so po novem kroglice s kavo.

Za pod zob

Kavne

Z ovsenimi kosmiči, kakavom v prahu, kokosovo moko in kančkom espressa. Slednjega je v kroglicah resnično le za vzorec, a jim ravno ta daje tisti pravi, kavnat okus. Bistveno manj se okušata puter in cuker, a je enega in drugega v tako majhni količini mase enormno veliko. Ampak to so malenkosti in zdaj ni pravi čas za kulinarično skrupuloznost.

Za pod zob

Velikonočni

Ker doma ne držim zalog praškov za barvanje velikonočnih jajc in ker sva obisk trgovin sajvsivemozakaj zmanjšala na tiste zares nujne izhode, se je bilo letos potrebno pač znajti drugače, natančneje s tubo bele tempere in žlico kurkume. Najboljša soseda na svetu nama je pred vrata položila par kosov potice, Mr. P. pa se je, ko je slednja pošla, lotil še cimetovih polžkov. Zajtrk z domačimi – tistimi doma in onimi po svetu – je letos potekal virtualno.

Preberi več »
Knjigožer

Tadej Golob: Dolina rož

Tudi nekdanji superpolicist, zdaj novopečeni zasebni detektiv Taras Birsa, si mora kdaj pa kdaj vzeti čas zase. In kaj takrat počne? Kolesari po Polhograjcih, teka po Rožniku in dolini pod njim, za šalo prebira članke v nemških časopisih in Ano Karenino. Slednjo zaenkrat še slovenščini.

Preberi več »
Za pod zob

Z drožmi

Lotil se je je prvič. Peke kruha z drožmi, namreč. Trajalo je štiri dni in potem je nastalo tole. Na pogled je bil hlebček prav luškan: majhen, z obročkom kroginkrog kot kakšen krof. Le vzhajal je bolj malo. Bil je… užiten. V teh časih hrane pač ne bomo metali stran. V nobenih, pravzaprav. Dva dni kasneje je sledil drugi poizkus. Tudi ta je bil užiten, celo malo bolj kot prvi, ampak rezultat – tako Mr. P. – še vedno ni bil takšen, kot bi moral biti. Kruh se ni podrožil, je nekdo nekje v hecu zapisal. Ni se. Še istega dne je pričel z gojenjem novih droži in te zdaj spet ždijo na pultu. Mogoče v tretje…?

Instalaž

Marec

Prav veliko se, sajvsivemozakaj, v preteklih tridesetih dneh ni zgodilo. Po dolgem času mi je v enem mesecu brez večjih premorov spet uspelo prebrati več kot eno knjigo. Popila sem na litre čaja, Mr. P. pa kave. Kuhava, prestavljava posodo v omarah, klepetava po telefonu, gledava stare dokumentarne oddaje na nacionalni televiziji. Ne hodim na Rožnik, Mr. P. kolesari v kleti. Nekaj malega bova privarčevala na dizlu. Ampak nekega lepega dne bo spet vse tako, kot je bilo…