Najboljša soseda na svetu

Če se mi pripeti, da mi med peko zmanjka jajc ali moke, pozvonim pri sosedi eno nadstropje nižje – ona ima takšne stvari vedno na zalogi. Odkar pomnim, se vsi v hiši obračamo nanjo. V njenem stanovanju se odvijajo vsi hišni sestanki. Pri njej je mogoče odbiti ključe od vseh vrat v bloku pa še kakšne zraven. Kar lep čas je celo vodila hišno blagajno. Ona je tista, ki eliminira plevel okoli hiše in skrbi za nasade rož, ki se jim mora Matej v času košnje vselej v velikem loku izogniti. Ob sredah, ko pride na obisk njena hči, izmenično speče jabolčno-skutin štrudel in narastek iz prosene kaše in suhih sliv in vsakokrat zajetna porcija priroma tudi eno nadstropje višje. Ime ji je gospa Lazarjeva.

Naše sobivanje je vzajemno. Matej ji tu in tam popravi škripajoča vrata, zamenja grelec v kopalnici, pomaga pri prodaji avtomobila. Ona pobira pošto iz najinega nabiralnika, ko sva na dopustu. Včasih jih kaj prineseva iz trgovine. Poleti jo zalagam z domačo zelenjavo in malinami, spomladi z bezgovim in metinim sirupom mojih staršev. Spomladi naju ona razvaja z vrtninami iz bratove tople grede.

Gospa Lazarjeva živi sama, a si vsak dan skuha polno kosilo. Je majhna in drobna, a odločna in samozavestna. Njeno stanovanje gleda na tri strani hiše, zato ima vedno vse pod kontrolo. Preden se je upokojila, je bila učiteljica razrednega pouka. Bojda stroga, a srčna. V to ne dvomim. Nedavno tega je pripovedovala o fešti, ki so jo ob neki obletnici priredili njeni čisto prvi prvošolčki. Prišli so ponjo z avtom in so se cel večer prav špasno imeli. Še vedno vsakega od njih pozna po imenu. Ker jih ima že krepko čez osemdeset, jo občasno zagrabi kakšna zdravstvena neprijetnost, kar jo od vsega še najbolj ovira pri tem, da je ne more več vsak dan mahniti na Rožnik. Ima tudi šoferski izpit, a je pred dobrim letom vožnjo zaradi visoke dioptrije in kot pravi sama, iz previdnosti, opustila. Gospa Lazarjeva kuha pravo turško kavo, ki jo servira na najhipsterskih plehnatih podstavkih za skodelice in ob kateri se je z njo mogoče pomeniti prav vse. Spozna se na dogajanje v svetu. Razume vsak problem. Upam si reči, da je v koraku s časom. Gospa Lazarjeva rada pripoveduje o vnukih in pravnukih in se izjemno veseli družinskih srečanj. Tudi o učiteljskih letih ima povedati marsikatero krepko. Na njeni kuhinjski mizi goste vedno pričaka lično oblikovan šopek pravih cvetlic.

Vsakič me povpraša kako sem, če sva v redu. Ime ji je Kristina, a mi jo je klicati po imenu kar malo hecno, podobno hecno, kot če bi po imenu poklicala svojo babico. Zame bo vedno gospa Lazarjeva. Težko bi si predstavljala boljšo sosedo. Pravzaprav je gospa Lazarjeva kar najboljša soseda na svetu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.