Cesta ni cesti enaka: ljubljanski potniški promet skozi čas

Da me zanima vse, kar je povezano z Ljubljano, ni nič novega. Isto velja za navdušenje nad tramvajem, pa razvojem ljubljanskega javnega prometa nasploh, tozadevne knjige, stare in nove, pa mi težko uidejo. Tako se mi ni izmuznil niti pred kratkim predstavljen jubilejni izvod knjige s poetičnim naslovom Cesta ni cesti enaka, ki ga je podjetje Ljubljanski potniški promet izdalo ob stopetnajsti obletnici svojega obstoja. Preberi več »

Po panoramski cesti na Dobrač

Na avstrijsko Koroško se nisva podala, ker bi prelezla že vse domače vrhove, od tega naju loči še zajetno število vzponov in najmanj nekaj let. Ne, razlog za ta enodnevni izlet je bila v prvi vrsti panoramska cesta, ki pelje na Dobrač – Beljaška alpska cesta oz. Villacher Alpenstraße, ena od mnogih avstrijskih gorskih cest, nič manj posebna od tistih proti Velikemu Kleku, Klomnocku, v Dolomite ali do umetnega jezera Kölnbrein nad dolino Malta.

Preberi več »

Pri Plečniku doma

Če vas v Ljubljani pot zanese v Trnovo in vas muzeji vsaj malo zanimajo, je hiša na Karunovi 4 skorajda obvezna postojanka. Na tem naslovu ne boste našli mojstrove rojstne hiše (ta je nekoč stala ob današnji Slovenski cesti, na njenem mestu pa je danes postavljen skromen spomenik), pač pa po lastnikovem okusu in potrebah oblikovano oazo izven mestnega jedra, v zavetju katere je Plečnik ustvaril prenekatero ljubljansko znamenitost ali če hočete – Plečnikovo Ljubljano.   Preberi več »

Log pod Mangartom: za novo leto na sneg

Že nekaj let zapored sva se prijateljema menila, da bi šli za novo leto nekam v hribe. V tako pravo gorsko kočo sredi ničesar, s pečjo na drva in strmo padajočo streho. Nato se je nekega decembrskega dne dvatisočštirinajstega leta ponudila priložnost za čeznovoletno bivanje v hiši v Logu pod Mangartom. In smo šli.

Preberi več »