Sta se poročila. In jaz sem popokala Matejev fotoaparat, ker je imel on ob tej priložnosti pač druge zadolžitve. Dan poprej je lilo kot iz škafa, potem pa se je naslednjega jutra prikazalo sonce in nastale so tele fotografije.
Preberi več »
Še vse do konca septembra si je mogoče v Kazematah na Ljubljanskem gradu ogledati razstavo o uresničenih in neuresničenih Plečnikovih načrtih za ureditev Grajskega griča, med katerimi je brez dvoma eden najbolj pompoznih tisti za grad. Za ogled mini razstave je potrebno odšteti tri evre, pač pa si je brez plačila mogoče ogledati galerijo slik v grajskem drevoredu, ki prikazuje Plečnikovo ureditev Šanc. Primerno za vse Plečnikove navdušence.
Malin in ribeza že zdavnaj ni več – zdaj so na vrsti robide: kisle in sladke, drobne in debele, odvisno od sreče in pozicije na težko dostopnem grmovju. V zelenjavnem vrtu pa paprika vseh mogočih barv, paradižnik, buče in kumare vseh mogočih oblik ter feferoni vseh (ne)mogočih stopenj pekočnosti. Ker nam je toča prejšnjo nedeljo kar dobro sfrizirala vrt, so bili ukrepi v obliki predčasnega shranjevanja ozimnice nujni. Mami je iz kuhinjskega predala, tistega pod čebulo, ki vedno tako lepo diši, privlekla dva prekrasna identična predpasnika in lotili sva se dela. Preberi več »
Bil je lep sončen dan. Ne prevroč, ob rahlem severniku prej prehladen za junij, moj mesec. Pravi opis bi se verjetno glasil: svež. Bil je eden tistih dni, ko je Matej odkolesaril po svoje, jaz pa sem šla na obisk k mamici. Preberi več »
Da je unionska kavarna nekaj posebnega, se mi je svitalo že pred sobotno Arhitekturo v živo, tokrat posvečeno ljubljanskim kavarnam, nastalim okrog leta 1900. Da je edina, ki deluje vse do danes, tudi. Da pa jih je bilo v središču mesta tako veliko in da so se pogosto odpirale ena nasproti ali celo ena poleg druge, je bil zame povsem nov podatek. Kot tudi še marsikaj drugega. Tokratno vodstvo je bilo res ii = izjemno informativno. Preberi več »
Te dni se v Ljubljani mudi karavana Humana mesta / Human cities, mednarodni projekt, ki se ukvarja z vprašanji urejanja javnega mestnega prostora v vse bolj ekonomsko, socialno in etnično raznolikih mestnih skupnostih. Program je raznolik, dogodki pa razdrobljeni po večih ljubljanskih četrtnih skupnostih. Eden takšnih se je odvil v sredo na Bratovševi ploščadi, ko so bile ob odprtju razstave Humana mesta / Human cities predstavljene tudi zmagovalne fotografije jesenskega natečaja Fotozgodba naše soseske. Preberi več »
Predvčerajšnje, že peto v sklopu vodstev Arhitekture v živo, ki jih v letošnjem Plečnikovem letu vsak mesec organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje, je potekalo po tako zvani kulturni aleji – Vegovi ulici, ki se začne pri Kongresnem trgu in konča pri Križankah. Po Plečnikovih stopinjah je udeležence tokrat popeljal umetnostni zgodovinar in pesnik Miklavž Komelj, ki se je – kljub lastnim navedbam, da je na dogodivščino prišel povsem nepripravljen – pravzaprav izkazal za sila zabavnega predavatelja. Preberi več »
Če se mi pripeti, da mi med peko zmanjka jajc ali moke, pozvonim pri sosedi eno nadstropje nižje – ona ima takšne stvari vedno na zalogi. Odkar pomnim, se vsi v hiši obračamo nanjo. V njenem stanovanju se odvijajo vsi hišni sestanki. Pri njej je mogoče dobiti ključe od skoraj vseh vrat v bloku pa še kakšne zraven. Kar lep čas je celo vodila hišno blagajno. Ona je tista, ki odstranjuje plevel okoli hiše in skrbi za nasade rož, ki se jim moramo v času košnje vselej v velikem loku izogniti. Ob sredah, ko pride na obisk njena hči, izmenično speče jabolčno-skutin štrudel ali narastek iz prosene kaše in suhih sliv in vsakokrat zajetna porcija priroma tudi eno nadstropje višje. Ime ji je gospa Lazarjeva. Preberi več »
Startaske, Startasice ali Startarke – kot so jih zaradi razmeroma sličnih r-ja in s-ja v logotipu prenagljeno poimenovali nekateri – so moja najljubša znamka obutve, Borovo pa najbolj šponska trgovina. Razlogov za to je več. Verjetno zato, ker me spominjajo na otroško divjanje s kolesom po domačem dvorišču, na neuničljive gumijaste škornje, ki jih je mami obula vsakokrat, ko je stopila na vrt, in na topla poletja na istrski obali. Morda pa so preprosto kul. Preberi več »