Pred panoramsko, ki pelje na Dobrač in alpsko, ki vodi proti Klomnocku, pred odkrivanjem italijanskih in avstrijskih Dolomitov in pred Matejevim idiličnim kolesarskim vzponom po še bolj idilični cesti do jezu Kölnbrein Speicher v dolini reke Malta na avstrijskem Koroškem… je bila cesta, ki pelje na Großglockner. Oziroma do njegovega vznožja. Preberi več »
Plečnika se težko naveličam. Obetavna vremenska napoved s prijetnimi dvajsetimi stopinjami Celzija naju je pretekli vikend zvabila na dvodnevni, šestdesetkilometrski kolesarski džiro, na katerem sva se ustavila ob nekaterih mojstrovih največjih dosežkih izven strogega centra Ljubljane, posedala na klopcah ob Savi in se sprehajala po Iškem morostu.
Preberi več »
Miha Kovač je zapisal, da gre za prvo v slovenščini napisano kriminalko, ki jo je požrl od začetka do konca ter da se z rojstvom avtohtone žanrske književnosti pomembno utrjuje slovenska knjižna krajina, Miha Mazzini pa, da knjiga zlahka koraka ob bok Skandinavcem. Mene ni tako zelo prepričala. Preberi več »
Matej in jaz. Hladna, a sončna decembrska sobota. Božični sejem s cimetovimi rolicami, punčem in snežaki iz beljaka. Spontan obisk bolšjaka, skok na tramvaj, sprehod po ozkih mestnih ulicah. Vožnja z vzpenjačo in razgled nad mestom. Zapravljanje za dobrote na neštetih stojnicah. In za novo zapestno uro.
Preberi več »
Kamnik z okolico je posejan s Plečnikovimi deli. Ena bolj znanih, muzej Plečnikove umetne obrti, kot jo je imenoval France Stele, je cerkev sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah. Plečnik je pri prenovi cerkvi dogradil zunanjo lopo, uredil glavni vhod in dostop na zvonik, posebno pozornost pa je namenil notranji opremi, ki naj bi bila zavoljo sodelovanja z lokalnimi mojstri sploh nekaj posebnega. Na žalost je cerkev ob poznih nedeljskih popoldnevih za radovedno javnost zaprta, zato se bom morala za kakšen notranji detajl tja vrniti andrukat, pardon, drugbrt.
Preberi več »
V soboto sva bila na Blokah. Meni najljubši je bil odtenek neba, Mateju pa…
Novi lokali, Rožnik, domača peka, Plečnik. Osvežitev japonščine izza frišnih naočnikov. In končno temperature, ki omogočajo normalno delovanje osnovnih življenjskih funkcij. Preberi več »
Z mami in s sestro se zadnjih nekaj let, če nam le uspe najti ustrezen termin, za nekaj dni odpravimo skupaj na morje. Ciljna destinacija je bila do sedaj še vsakokrat hrvaška obala: začele smo v Istri, nadaljevale v Kvarnerju, nato pa smo se počasi in lagodno zasidrale na otokih Srednje in Južne Dalmacije. Povsod je bilo lepo, a na Korčuli najlepše.
Preberi več »
Startaske, Startasice ali Startarke – kot so jih zaradi razmeroma sličnih r-ja in s-ja v logotipu prenagljeno poimenovali nekateri – so moja najljubša znamka obutve, Borovo pa najbolj šponska trgovina. Razlogov za to je več. Verjetno zato, ker me spominjajo na otroško divjanje s kolesom po domačem dvorišču, na neuničljive gumijaste škornje, ki jih je mami obula vsakokrat, ko je stopila na vrt, in na topla poletja na istrski obali. Morda pa so preprosto kul. Preberi več »