Pred dvema letoma smo mati za osmi marec peljali na Blegoš. Sijalo je toplo marčevsko sonce, tla so bila prekrita s hitro kopnečo plastjo snega in zimski dan bi težko bil bolj popoln. Parkirali smo na Črnem kalu in se, eden bolj zagnan od drugega, zapodili po gozdu navkreber. Preberi več »
V centru Ljubljane se je pred kratkim odprl nov lokal s hitro prehrano, v katerem pa ne boste dobili hamburgerjev in ocvrtega krompirčka, ne, glavna zvezda te male ulične restavracije na Gosposvetski je lavaš – tradicionalen tanek armenski kruh iz moke, vode in soli. Preberi več »
Za osmi marec sem si v optiki na Tržaški cesti, ki šteje toliko let kot jaz, kupila nova očala. Taka moderna, z velikimi črnimi okvirji, ki me naredijo sila pametno. Svet je končno spet lep. No… vsaj slika je nekoliko ostrejša.
Andrej Hrausky, arhitekt in avtor številnih knjig o Plečniku, je konec prejšnjega leta izdal knjigo z naslovom Simboli v Plečnikovi arhitekturi, v kateri tokrat obravnava, no – simbole v Plečnikovi arhitekturi. Izredno zanimivo branje tako za Plečnikove navdušence kot tudi za raziskovalce Ljubljane – izpostavljam le nekaj najinteresantnejših podrobnosti. Preberi več »
Del mojih podiplomskih študijskih obveznosti je med drugim predstavljalo tudi opravljanje izpita na tuji univerzi po lastni izbiri. Izbrala sem Philologische Fakultät, filološko fakulteto v Leipzigu odličnega slovesa z mednarodno priznanimi profesorji. K tej odločitvi je nedvomno pripomoglo tudi dejstvo, da na Saškem še nisem bila. Tako sva nekega poletnega dne pred slabimi sedmimi leti štartala proti severu.
Preberi več »
Da me zanima vse, kar je povezano z Ljubljano, ni nič novega. Isto velja za navdušenje nad tramvajem, pa razvojem ljubljanskega javnega prometa nasploh, tozadevne knjige, stare in nove, pa mi težko uidejo. Tako se mi ni izmuznil niti pred kratkim predstavljen jubilejni izvod knjige s poetičnim naslovom Cesta ni cesti enaka, ki ga je podjetje Ljubljanski potniški promet izdalo ob stopetnajsti obletnici svojega obstoja. Preberi več »
Na avstrijsko Koroško se nisva podala, ker bi prelezla že vse domače vrhove, od tega naju loči še zajetno število vzponov in najmanj nekaj let. Ne, razlog za ta enodnevni izlet je bila v prvi vrsti panoramska cesta, ki pelje na Dobrač – Beljaška alpska cesta oz. Villacher Alpenstraße, ena od mnogih avstrijskih gorskih cest, nič manj posebna od tistih proti Velikemu Kleku, Klomnocku, v Dolomite ali do umetnega jezera Kölnbrein nad dolino Malta.
