vselepoinprav.si

Najboljša soseda na svetu

Če se mi pripeti, da mi med peko zmanjka jajc ali moke, pozvonim pri sosedi eno nadstropje nižje – ona ima takšne stvari vedno na zalogi. Odkar pomnim, se vsi v hiši obračamo nanjo. V njenem stanovanju se odvijajo vsi hišni sestanki. Pri njej je mogoče dobiti ključe od skoraj vseh vrat v bloku pa še kakšne zraven. Kar lep čas je celo vodila hišno blagajno. Ona je tista, ki odstranjuje plevel okoli hiše in skrbi za nasade rož, ki se jim moramo v času košnje vselej v velikem loku izogniti. Ob sredah, ko pride na obisk njena hči, izmenično speče jabolčno-skutin štrudel ali narastek iz prosene kaše in suhih sliv in vsakokrat zajetna porcija priroma tudi eno nadstropje višje. Ime ji je gospa Lazarjeva. Preberi več »

Viševnik

Zasedba je bila enaka kot tri mesece poprej, ko smo lezli na Kamniško sedlo: dva ipsilon kromosoma in jaz, le da sta bila tokrat za spoznanje bolj prizanesljiva. K temu sta po vsej verjetnosti pripomogla tudi dvometrska snežna odeja in pripekajoče marčevsko sonce. Brez derez bi nam mehka predla.

Preberi več »

Zakladi Slovenije: na Štajersko

Nadaljevali smo tam, kjer sva z Matejem pred slabimi štirinajstimi dnevi obrnila nazaj proti osrednji Sloveniji, vmes pa naredili postanek še na Otočcu, ki sva ga prejšnjikrat izpustila. Preberi več »

Znova prebrano

Kundera ja, Kerouac ne.

Matajur

Poleg našega je bilo na izhodišču tistega zgodnjeaprilskega dne parkirano le še eno vozilo – Vespa z dvema čeladama. S skalami posutemu gozdu so sledili travniki z nizkim rastjem in gručami dreves, v senčnih legah so se pojavljale prve zaplate snega. Na Mrzlem vrhu se je pred nami odprl razgled na pobočje Krna in nas spremljal vse do cilja. A do tam je bilo še nekaj hoje. Ker je blaten kolovoz prešel v slabo uhojeno gaz, teren pa se je začel strmo vzpenjati, smo si nadeli gamaše.

Preberi več »

Opatija

Z izjemo Matejeva poznopoletnega kolesarskega vzpona na Učko, vzhodne obale Istre še nisva kaj dosti raziskovala. To je, do prvega ponedeljka v maju, ko sva skočila na enodnevni izlet v Opatijo. Da na prijetno topel praznični prvi maj ne bova edina, ki sva prišla na to idejo, sva vzela v zakup. Konec koncev gužva človeku, ki je kot otrok poletne počitnice preživljal v zahodnoobalnih mestih istrskega polotoka ne predstavlja nič posebnega, ravno nasprotno – v tem je ravno čar. In sva se šla čisto prava turista. Opatija je bila nekoč skromna ribiška vasica z benediktinskim samostanom tik ob morju, od katerega je danes ostala le cerkvica. Potem je na obalo pripeljala železnica.

Preberi več »

April

Modro nebo Bloške planote. Plečnik na Žalah. Plečnik v Stranjah. Plečnik na Barju. Plečnik v Begunjah. Oglušujoča tišina Iškega morosta. Potep v Štanjel, izlet na Dolenjsko. Preberi več »

Hendrik Groen: Hendrik Groen

Ko sem Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼: kako z življenjem narediti še kaj pred dobrim mesecem in pol rezervirala v knjižnici naše četrtne skupnosti, sem ugotovila, da ga bo pred mano prelistalo še vsaj trinajst knjigožercev. Na vrsto sem prišla prejšnji teden. Če je bila vredna čakanja, me prašate? Je. Preberi več »

Korošica in Lučki Dedec

Pred vročino, ki tudi v poznem poletju rada pritisne na že tako od vsega dogajanja razgreto Ljubljansko kotlino, smo jo tokrat mahnili v Kamniško-Savinjske Alpe. S planine Podvežak do Korošice smo, vključevši manjši ovinek do kapele na Molički peči in več postankov za fotodokumentacijo skalnate okolice, potrebovali debeli dve uri. Preberi več »