vselepoinprav.si

Poletje v Istri

Z zahodno obalo Istre sem se dodobra spoprijateljila že kot otrok. Počitnice v Savudriji ali Poreču so bile nekaj samoumevnega. Ko sva bili s sestro malo večji, smo enega za drugim postopoma začeli osvajati kvarnerske otoke, prvikrat pa sem v Dalmacijo potovala šele v poznih najstniških letih. A prave počitnice iz otroštva bodo vedno tiste v Istri. Pretekli dve leti se za kakšen podaljšan vikend ali skrajšan delovni teden z družinskimi člani v različnih kombinacijah vračam v Istro in vsakokrat odkrijem kaj novega.

Ali ste vedeli? Rožniške drobtinice

Vsake toliko me zagrabi slà po raziskovanju preteklosti tega ali onega koščka Ljubljane. Tokrat sem povsem po naključju (če sem povsem natančna, se je to zgodilo med brskanjem za knjigami o Plečniku) naletela na sila zanimivo čtivo o Tivoliju, Rožniku in Šišenskem hribu. Na Rožnik jo mahnem vsaj dvakrat na teden – če se le da, vsakič po drugi stezi z drugo zgodbo, zato mi je bilo marsikatero dejstvo o našem ljubljanskem hribčku že znano, a se je tu in tam našla tudi kakšna frišna drobtinica. Navajam nekaj najzanimivejših. Preberi več »

Na obisku v Romuniji: Constanţa

Predzadnji dan najinega obiska v Romuniji smo namenili družinskemu izletu do obale Črnega morja. Prvotni načrti, ki so vključevali najem najboljšega romunskega avtomobila, po možnosti pa tudi križarjenje po delti Donave, so padli v reko vodo, saj se je enodnevni najem male Dacie s finančnega vidika izkazal za povsem neekonomičnega, časovno pa bi vsega skupaj na koncu morda privarčevali kvečjemu slabo uro. Zato smo se iz Bukarešte do Constanţe pustili zapeljati z napol praznim prvim jutranjim vlakom. Preberi več »

Kölnbreinsperre: v naročju Visokih Tur

Ura je bila sedem zjutraj, ozračje zunaj hladno in okoli ničle, zaradi inverzije pa tudi megla, tako kot vsako zimo v Ljubljani. Rok me je že čakal pred blokom; čez  vse možne sloje kolesarskih oblačil sem si oblekel trenirko in usnjeno jakno ter se odpravil v klet po kolo in vse ostalo kar spada zraven. Za ta poseben podvig sem svoje nedavno na novo prebarvano kolo prejšnji dan tudi lepo očistil in podmazal najvažnejše. Rok je imel svoje gorsko kolo že na strešnem prtljažniku, jaz pa sem svojega cestaka zbasal v avto – and off we went…

Preberi več »

Pižama: Slolvenski klasiki

Ob branju Gorenčeve mojstrovine vas bo v najslabšem primeru prijelo, da greste še enkrat prebrat celoten Cankarjev opus. Al’ pa vsaj Prešernov. Vsaj mene je. Močno priporočam. Pa še knjiga leta je.

Z vlakom na Dunaj

Na hladno petkovo jutro sredi pomladi sva se na Dunaj odpeljala z vlakom. Iz Ljubljane do Maribora, iz Maribora čez Gradec in prelaz Semmering do Dunaja. Jaz prvič, Matej drugič, oba do zob oborožena z literaturo o dunajskih projektih mojstra Plečnika. Potovanje z vlakom do avstrijske prestolnice traja natanko šest ur – na glavno železniško postajo sva tako prispela ob dveh popoldne.   Preberi več »

Plečnik pred vrati

V središču Ljubljane imamo na razdalji par sto metrov zbranih nekaj največjih Plečnikovih stvaritev: Križanke, Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, Šuštarski most, prizidek filharmonije, stopnišče Stolba, Tromostovje, tržnice, stavbo Vzajemne zavarovalnice (danes sedež Zavarovalnice Triglav), Peglezen, Trg francoske revolucije, Rimski zid, promenado v Tivoliju, Šance na Ljubljanskem gradu, stavbo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo (v kateri je danes Ustavno sodišče), Levstikov trg, Vegovo ulico, Ziosovo cesto, pa Uršulinsko gimnazijo (danes Gimnazija Jožeta Plečnika) in zapornico na Ljubljanici, če zelo nahitro naštejem le tiste najprominentnejše. Preberi več »

November

Predzadnji mesec v letošnjem letu so zaznamovali urbani sprehodi in lokalni obhodi, kulturno-izobraževalna udejstvovanja, zgodil pa se je tudi visok obisk malo manj visoke gostje. Preberi več »

Sarajevo

Na popotovanje po Balkanu, ki je – vsaj tako mi je zatrdilo več pripadnikov starejše generacije – nekdaj predstavljalo tipičen maturantski izlet, smo se odpravili proti koncu letošnje pomladi. Preden smo prišli do Sarajeva, smo se ustavili še v Podgariću in Jasenovcu, na poti iz Sarajeva do Podgorice v Tjentištu ob Sutjeski, pa v Nikšiću in samostanu Ostrog, vzidanem v skalo. Nato smo z vmesnimi postanki v Cetinjah, na Lovćenu, Sv. Stefanu, v Budvi in Kotorju prispeli v Herceg Novi. Sprehodili smo se po ulicah Dubrovnika, prečili delto Neretve in se za konec ustavili še v Trogirju. Če bi me kdo povprašal, kaj mi je bilo od vsega najbolj všeč, bi se težko odločila le za eno mesto, a dejstvo je, da zna Sarajevo na človeku pustiti prav poseben odtis. Preberi več »