vselepoinprav.si

Pri Plečniku doma

Če vas v Ljubljani pot zanese v Trnovo in vas muzeji vsaj malo zanimajo, je hiša na Karunovi 4 skorajda obvezna postojanka. Na tem naslovu ne boste našli mojstrove rojstne hiše (ta je nekoč stala ob današnji Slovenski cesti, na njenem mestu pa je danes postavljen skromen spomenik), pač pa po lastnikovem okusu in potrebah oblikovano oazo izven mestnega jedra, v zavetju katere je Plečnik ustvaril prenekatero ljubljansko znamenitost ali če hočete – Plečnikovo Ljubljano.   Preberi več »

Log pod Mangartom: za novo leto na sneg

Že nekaj let zapored sva se prijateljema menila, da bi šli za novo leto nekam v hribe. V tako pravo gorsko kočo sredi ničesar, s pečjo na drva in strmo padajočo streho. Nato se je nekega decembrskega dne dvatisočštirinajstega leta ponudila priložnost za čeznovoletno bivanje v hiši v Logu pod Mangartom. In smo šli.

Preberi več »

Pohištvo za vse čase, II.

“Mislim, da je les kot naraven in obnovljiv vir brez konkurence. Pri izdelavi pohištva bo še dolgo ohranil prvo mesto. Je material, ki ga zlahka obdeluješ in traja stoletja, lepota njegove strukure in paleta naravnih barv pa je čudežna.” –N. Kralj, 2007 Preberi več »

Kamniško sedlo

Kamniško sedlo me je mamilo že lepo vrsto let, ko sem ga, vikend za vikendom, opazovala z ravnice najlepšega mesta pod Kamniškimi planinami in si vsakič znova obljubila, da naslednjikrat pa res pride na vrsto. To se je, kajpada, zgodilo bistveno kasneje, kot sem si predstavljala – nekega decembrskega dne, ko se je Ljubljana ovila v meglo, v Kamniku pa sijalo sonce (Matej bi rekel, da je bila šajba) sem se v družbi dveh ipsilon kromosomov končno zagnala navkreber. Preberi več »

V muzej in na kavo, II.

Ker je bilo vreme na prvo februarsko nedeljo bolj klavrno, je to pomenilo le eno: brezplačen obisk muzeja. Tokrat sva jo mahnila v fužinski Muzej za arhitekturo in oblikovanje, v katerem že od začetka decembra gostuje potujoča razstava Muzeja za oblikovanje Zürich z naslovom Končna postaja: morje? Preberi več »

Pohištvo za vse čase

“Moj oblikovalski nazor pri vseh izdelkih je bil iskanje res dobre oblike izdelka, ki bi bil dostopen potrošnikom s skromnimi dohodki. Vsi moji izdelki nosijo to socialno vrednost.”

“Stol, ki funkcionora, je tudi lep stol.”

“Unikatnost skozi serijo.”

-N. Kralj

Dalmacija: lepša od bajke

Potepanju po Sarajevu in njegovi okolici, križarjenju po osupljivo lepi Črni gori in kratkim vmesnim ekskurzijam je sledil zaključni dvodnevni postanek na dalmatinski obali. Kljub temu da sem v Dalmaciji preživela kar nekaj poletij, v Dubrovniku in Trogirju še nisem bila. Prvi me ni pretirano navdušil, drugi povsem. Split, mesto, v katerega bi se kljub nenehnem hektično-evforičnem vzdušju, tako v pristanišču kot na rivieri (ali morda ravno zaradi tega), lahko vračala vedno znova, smo tokrat zaobšli.
Preberi več »

Januar

Januarja je v Ljubljani zapadel prvi pravi sneg, temperature pa so se pustile krepko pod ledišče, kar je med prebivalci povzročilo takšne in drugačne zimske radosti. Nič manj zanimiva niso bila zamrznjena (presihajoča) jezera in zasnežene planine.
Preberi več »

George Orwell: 1984

Pravzaprav ne vem, zakaj sem z branjem te klasike odlašala tako dolgo. Posrkala me je vase že po prvih nekaj stavkih in če ne bi imela drugih obveznosti, bi jo brez dvoma prebrala v enem popoldnevu. 1984 je ena od tistih knjig, ki tako prevzamejo, da protagonistova osuplost in groza, nevede izrisani na bralčevem obrazu, presenetita ne le njega samega, temveč tudi nič hudega sluteče (in manj zahtevno čtivo čitajoče) bitje poleg njega. Ena od tistih, ki ti še več dni zatem, ko si jih že pospravil na polico, ne dajo miru. Nazadnje se mi je to zgodilo pri Gaarderjevem Zofijinem svetu. Ni slab občutek, le nekoliko srhljiv.