vselepoinprav.si

Listam knjigo Po ljubljanskih ulicah in ugotavljam, da o Ljubljani še marsičesa ne vem. Z usod ljubljanskih ljudi in stavb sem presedlala na razvoj prometa in prometne infrastrukture v Ljubljani – zadeva me vedno bolj in vse močneje navdušuje in že mrzlično sestavljam nov knjižnični seznam.

Nisem, na primer, vedela, da…

• je bil Zmajski most, ki je bil postavljen leta 1901 (istega leta je po Ljubljani začel voziti tudi prvi tramvaj), zaradi povečanega prometa proti glavni železniški postaji, prvi železobetonski most in hkrati prva asfaltna površina v Ljubljani in Sloveniji.
• so se po letu 1945 v Ljubljani pojavile sposojevalnice koles, ki so posojale kolesa v zameno za nizko odškodnino.
• so zaradi velikega števila avtobusov, ki so dnevno pripeljali na glavno avtobusno postajo v Ljubljani – bilo naj bi jih kar 800, že leta 1966 obstajali glasni pozivi k iskanju nove lokacije avtobusnega postajališča.

• je zadnji tramvaj po Ljubljani peljal decembra 1958 (nadomestil ga je trolejbus), zadnji trolejbus pa le 13 let kasneje, septembra 1971.
• so se uniforme prometne milice razlikovale od običajnih miličniških uniform in so bile – od usnjenega pasu, čevljev, rokavic pa do piščalke in čelade na glavi – popolnoma bele.
• so se zaradi povečanega števila avtomobilov in posledično zaradi zmanjševanja zelenic, ki so jih nadomestila parkirišča in garaže, časniki leta 1966 spraševali “Kako zelena je bela Ljubljana”.
• je avtobus leta 1972 predstavljal najcenejšo obliko javnega prometa, cena vozovnice za enkratno vožnjo pa je znašala 1 dinar (današnjih 10 centov).

Zdaj vem. In že tečem v knjižnico.

Več o tem v: Zupanec Bajželj, Andreja. Po ljubljanskih ulicah: prometni vrvež ljubljanskih ulic XX. stoletja. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2016.

Za vsakodnevno dozo fotografij na temo O Ljubljani nekoč priporočam tudi Facebook stran Stare fotografije in razglednice Ljubljane.

Ravno tako zanimivo branje nudi spletni forum Vlaki.info, s katerega sem tudi snela zgornje fotografije.