Ko Gromovnik, vrhovni poglavar finskih bogov, na zemljo pošlje svojega lepega sina Rutjo, se med finskimi (ne)verniki zgodi prava revolucija in nič ni več tako, kot je bilo. Rutja zavzame podobo starinarja Sampse Ronkainena, ta pa se začasno naseli v kleno telo mladega boga. Skupaj odpreta prav posebno umobolnico in s pomočjo gromske strele začneta spreobračati deloma krščanski, večinoma pa ateistični finski narod v pravo, staro finsko vero.
Preberi več »
Poslednja želja umirajočega Asserja Toropainena, požigalca mnogih cerkva, je postaviti leseno cerkev. Pred odhodom na oni svet ustanovi Zavod smrtne cerkve Asserja Toropainena, gradnjo pa zaupa svojemu vnuku Eemeliju, nekdanjemu direktorju bankrotiranega podjetja Bruna severne dežele, d.o.o. Slednji nalogo vzame silno resno in v prostrani finski divjini, ob idiličnem jezeru Ukonjärvi, kaj kmalu zraste ne le cerkev, ampak cela vas…
Preberi več »
Niso vse tragikomedije zabavne, razen tiste od Paasilinne. In nima vsak moški lepih stopal, razen ladjar Aulis Rävänder. Aulis ima pravzaprav vse: lepa stopala, zvestega vlačilca Vulcanusa in nezvesto ženo Liiso. Preberi več »
Če je Backman moj najljubši Šved in Knausgård najljubši Norvežan, potem je Paasilinna moj najljubši Finec, Deset prisrčnih trmoglavk pa ena njegovih bolj posrečenih zgodb. Roman, ki ga je Paasilinna spisal že v začetku tega tisočletja, a je bil v slovenščino preveden šele letos, je eden tistih, ki jih človek prebere na mah – lahkoten, a ne lahek. Zabaven, a po svoje precej tragičen. Eden tistih, ki bi bil, če ne bi prihajal izpod peresa Paasilinne (ali če bi ga napisal kak otožen pripadnik državice na sončni strani Alp) zlahka ultradepresiven. Preberi več »