Arto Paasilinna: Najboljša vas na svetu

Poslednja želja umirajočega Asserja Toropainena, požigalca mnogih cerkva, je postaviti leseno cerkev. Pred odhodom na oni svet ustanovi Zavod smrtne cerkve Asserja Toropainena, gradnjo pa zaupa svojemu vnuku Eemeliju, nekdanjemu direktorju bankrotiranega podjetja Bruna severne dežele, d.o.o. Slednji nalogo vzame silno resno in v prostrani finski divjini, ob idiličnem jezeru Ukonjärvi, kaj kmalu zraste ne le cerkev, ampak cela vas…

Odpre se lastna žganjarna, urejena je kovačnica s somalijskim kovačem Josifom na čelu, v eni od lesenih lop je postavljena improvizirana operacijska soba, v kateri se delajo srčni obvodi, tako na ljudeh kot na medvedih, svojo brunarico pa si priborijo celo uživalci kalčkov in varuhi narave, t. i. zeleni. 

“Asser je stokal v postelji. Tisto, čemur se reče ‘grešiti’, je delal vse svoje dolgo življenje, to je že treba priznati. Časi so bili nemirni, to je veljalo za celotno stoletje. Več desetletij je počel nečiste stvari. Bil je udeležen v šestih vojnah. Svoje posle je opravljal na različnih celinah: vse od Murmanska do Aljaske in od Ladoškega jezera do Vladivostoka. Njegova siva glava si je poskušala v spomin priklicati minule dni. Zagledal je podobe in zaslišal glasove: zasnežene stepe, drdranje vlaka, taborne ognje, iz katerih se vije dim, regljanje mitraljezov. Pa treskanje ladje za prevoz hlodovine, bučanje brzic, goreče tanke in cerkvene ruševine, iz katerih se kadi. Nebotičnike in čezoceanke. Zvok sladkornega trsa, ki pada na tla, in deklet s kitami, ki omahnejo v polje koruze. Dobro in slabo, vsega je bilo dovolj v neizprosnem življenju, nekaj vzvišenosti, a tudi bridka beda. Takšen je bil boj za obstanek zagrizenega komunista. Igračkanje z Bogom, pastorji in cerkvijo. Takšen možakar je bil Asser Toropainen, ateist naše dobe in zadnji komunist sveta.



Eemeli Toropainen se jim je zahvalil. Povedal jim je, da se je želel z njimi vnaprej pogovoriti o gradbenem dovoljenju, zato da na sami seji ne bi prišlo do nejasnosti. Tovrstna navezava stikov s člani komisij in uradniki je bila praksa v premožnejših delih Finske, ni šlo za podkupovanje in pravzaprav tudi ne za podmazovanje v negativnem pomenu besede, temveč za vnaprejšnje razpravljanje o zadevah, da bi se tako lažje sporazumeli in našli skupen dogovor.



Zaposleni na Finskem uradu za cenzuro so sporočili, da je bila t. i. junijska zatemnitev, ki je trajala dan in pol, povsem naraven, četudi zelo redek pojav. Do nje naj bi prišlo, ker so se v ozračju nabrali industrijski plini, ti pa nato vsrkali različne kemijske elemente in povzročili neobičajno gosto, za svetlobo nepropustno formacijo oblakov. Škofi so se v svojih izjavah za javnost sklicevali na t. i. temo v egiptovski deželi, poznano iz Svetega pisma.



Eemeli Toropainen je nezaupljivo premeril opremo v operacijski dvorani. S stropa je visela bleščeča žarnica, somalijski kovač Josif je zbil operacijsko mizo iz aluminijastih cevi, najdenih v bombniku Arabcev. Tudi tanjše cevke so izvirale iz iste razbitine. Instrumente je prav tako večinoma naredil kovač, le injekcijske brizgalke in druge finomehanične naprave je Sorjonen kupil v lekarni v Kajaaniju. V času splošnega pomanjkanja so seveda ogromno stale, brizgalk za enkratno uporabo pa se sploh ni dalo dobiti. Higienskim zahtevam je bilo zadoščeno z vodovodnimi instalacijami, napeljanimi od reke Ukonjoki, elektriko je zagotavljala hidroelektrarna, instrumente so dezinficirali v vreli vodi. Iz žganjarne ob jezeru Rätsinlampi so jim dostavili potrebne količine špirita, ki je bil primeren tako za zunanjo kot za notranjo uporabo. Nit za šivanje operacijskih ran je Sorjonen dobil pri pletilcih ribiških mrež.”

Miru samozadostne vasice ne moreta skaliti ne tretja svetovna vojna, ki prinese strmoglavljeno arabsko letalo, na krovu katerega tiči nič drugega kot sama vodikova bomba, ne udarec treh apokaliptičnih meteoritov, po katerih sonce začne vzhajati na severu-severozahodu. Ko bi imela Najboljša vas na svetu nekaj deset strani in kakšno poglavje manj, bi prav lahko bila ena od Artovih – najboljših.  

Sorodni prispevki:
Arto Paasilinna: Ladjar z lepimi stopali
Arto Paasilinna: Deset prisrčnih trmoglavk

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja