Junij je moj mesec. Ker na mamičinem vrtu kot nore zorijo temno rdeče maline, črne robide ter zelenjava vseh vrst in oblik, ki polni družinske hladilnike vse do pozne jeseni. Ker je to čas, ko temperature končno narastejo nad trideset stopinj in nastopi tista prva prava vročina, ki jo tako obožujem. Ker imam junija rojstni dan.
Prvega sva se zavlekla martinčkat v Opatijo. Istega dne sva se domov grede ustavila v Ilirski Bistrici in se basala z najbolj kremastim sladoledom na svetu. Prejšnji mesec sva z motociklom odkrivala lepote Dolenjske, tokrat je prišla na vrsto Štajerska.
Modro nebo Bloške planote. Plečnik na Žalah. Plečnik v Stranjah. Plečnik na Barju. Plečnik v Begunjah. Oglušujoča tišina Iškega morosta. Potep v Štanjel, izlet na Dolenjsko. Preberi več »
Novi lokali, Rožnik, domača peka, Plečnik. Osvežitev japonščine izza frišnih naočnikov. In končno temperature, ki omogočajo normalno delovanje osnovnih življenjskih funkcij. Preberi več »
December se je začel s pohajkovanjem po Rožniku in okoliških gričih. Nato sem po Viču lovila Plečnika, v rodni vasi pa prvo jutranjo svetlobo. Zadnji teden letošnjega leta sem preživela pri sestri na romunskem podeželju, spotoma pa sem se za par ur ustavila tudi v Budimpešti. Izčrpnejši potopis sledi. Preberi več »
Predzadnji mesec v letošnjem letu so zaznamovali urbani sprehodi in lokalni obhodi, kulturno-izobraževalna udejstvovanja, zgodil pa se je tudi visok obisk malo manj visoke gostje. Preberi več »
Tople jesenske dneve v oktobru sva izkoristila za kratka potepanja po rodni in tuji grudi in komaj zdaj ugotavljam, da so se prav vsa zgodila severno od prestolnice: najprej sva se še zadnjič to sezono po dveh kolesih zapeljala do Tržiča, nato po štirih prvikrat v Maribor in že ničkolikotič v München, zadnji oktobrski dan pa sva preživela v Julijcih. Nekje vmes sta na vrsto prišla tudi prvi kostanj in rabutanje sosedovih jabolk.
