Plečnik: tam, kjer cvetijo murke
Begunje na Gorenjskem so poznane po marsičem. Po najbolj znanem slovenskem proizvajalcu športne opreme, naprimer, ki ima v Begunjah svoj sedež, trgovino in proizvodni obrat. Pa po bojda najuspešnejši slovenski narodnozabavni glasbeni skupini, ki ima v vasi svojo gostilno in celo muzej. Po razvalinah gradu Kamen iz trinajstega stoletja, ki stoji v dolini Drage, malo naprej od središča vasi. In po gradu Katzenstein, tudi Kacenštajn, iz petnajstega stoletja, v katerem se danes nahaja psihiatrična bolnišnica, manjši del pa je preurejen v spominski Muzej talcev, posvečen ujetnikom nekdanjega gestapovega zapora. Ob gradu je park, v parku pa Plečnikov paviljon.
Pravzaprav sta paviljona dva: na koncu kostanjevega drevoreda najprej stoji Brezjanka, odprta lopa, katere streho iz betonskih strešnikov podpira šest neobdelanih lesenih debel; nekaj metrov višje in nekoliko v levo pa Jožamurka, kapelica z okroglimi stebri iz kamna in opeke ter z motivom hiše v hiši, ki naj bi nunam usmiljenkam (naročnicam obeh paviljonov) nekdaj služila tudi kot prostor za počitek. Na oknih so zavese, v le nekaj kvadratnih metrov velikem prostoru pa miza s klopjo, vse od naštetega pa v izredno zanemarjenem stanju, kljub dejstvu, da sta paviljona, v sklopu parka z grobiščem (ki ga je po vojni uredil Edvard Ravnikar, kipe pa izdelal Boris Kalin) ter gradu Katzenstein, razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Varstveni režim, ki določa varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti* je tu očitno odvandral nekam med murke.
* Odlok o razglasitvi Parka in gradu Katzenstein v Begunjah za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999).