Gorica
Med lanskoletnimi božično-novoletnimi prazniki sva pred ljubljansko meglo zbežala na Primorsko. V Gorici je bilo sončno, temperature pa dovolj visoke le za topel pulover in kratko usnjeno jakno.
Zaradi praznikov je bila večina trgovin in lokalov zaprtih, a naju to ni motilo. Sprehodila sva se čez Piazza della Vittoria, glavni trg s tunelom proti slovenski strani, na katerem imajo pozimi postavljeno drsališče. Mahnila sva jo po praznih ulicah in opazovala praznično okrašene izložbe. Majčkeno žal nama je bilo žal le za pokrito tržnico in vrvež, ki jo sicer obdaja. Nato sva se povzpela na grajski hrib. Iskreno rečeno se do tistega trenutka, ko sva stopila za grajsko obzidje, nisem zavedala, da ima Gorica tako lepo ohranjen grad. Proti nizkem plačilu sva naredila krožno turo po graščini in bila iskreno navdušena. Pozno popoldan sva na Corso Italia, mondeni mestni ulici z drevoredom, spila vročo čokolado.
Ko sva se vračala domov, sva v Novi Gorici od starejšega gospoda kupila rabljeno specialko.