Made in YU ali zakaj se v Romuniji počutim kot doma

“Hecno, da ti je všeč ta čokolada, zame ima okus po komunizmu,” pravi moj romunski kolega in se na moje veliko veselje tudi zaheheta. Veselje pravim, ker na srečo ne spada niti v vse številčnejšo skupino nostalgikov niti med najbolj razočarane nad komunistično zapuščino. Kljub temu ga je ponovna zmaga PSD* na decembrskih parlamentarnih volitvah tako razjezila, da že ves mesec padajo pol-šale o emigraciji v Kanado.

Rum za pogum

No, moj kolega konec koncev študira antropologijo in razume pomen takšnega senzoričnega spomina, ki ga nosi mala rumova čokoladica. “Spominjajo me na naše Rumove ploščice.” Torej, naše, jugoslovanske, Kanditove Rum ploćice. Nadaljuje debato: Zakaj bi dodajal rum v izdelke, namenjene pretežno otrokom?” Ha, ravno sem prebrala, lahko sem pametna: ker so priročno poceni in ker jim rum daje pridih odraslosti, ki vsakokrat tik pred blagajno premami odraščajoče mulce, če povzamem po Trčku, kot zapiše v Made in YU 2015. A na romunskih policah je izdelkov z dodano aromo ruma res veliko. Vsekakor ne samo za otroke.

Podobnih primerjav v senzoričnem spominu si lahko v slovensko-romunski navezi izmenjamo na ducate. Recimo občutek utesnjujoče urejenosti socialističnega dizajna. Z oblikovalskim izrazom, ki sem se ga prav tako naučila ob prebiranju Made in YU 2015, gre za kombinirano sobo, dnevni prostor našega otroštva, kjer se na policah od stene do stene senčijo in rumenčijo knjige na metre, nekje vmes je spakiran TV, nad njim pa zbirka domačih likerjev in žganic ter set štamperlov za njihovo uporabo, ki pa se ga nikdar ne uporablja, saj se mama boji za njegovo ročno poslikavo. Pa še kakšen suvenir iz tujine ali druga darila iz nabora neuporabnih bizarnosti – vse to v zastekljenem ali odprtem delu, vsekakor očividno. Potem pa v zaprtem delu vse tisto, česar naj gostje ne vidijo – dokumenti, družinski albumi, prti, ornamenti za vse posebne priložnosti in stvari, za katere v kuhinji ni več prostora.

Zelo priporočeno branje in navdih za pričujoči zapis. Izšlo pri založbi ZRC SAZU.

Če bi moj spomin segal kam dlje od devetdesetih, bi z romunskimi prijatelji lahko delila tudi nostalgične spomine na kondenzirano mleko in kavne nadomestke (dobro, tudi jaz vem, kaj je Divka), pa čakanje na naročeni avtomobil domače proizvodnje (Dacio ali Zastavo), s katerim se vsa družina enkrat letno pelje na morje (črnomorsko Mangalijo ali jadransko Savudrijo). In to vzajemno iskanje podobnosti me prijetno preseneti vsakokrat, ko so jugoslovanske vzporednice prepoznane – kot na primer Fičko avtomobili, ki so jih kupovali tudi nekateri premožnejši Romuni. Jugoslavija je v očeh mnogih Romunov ostala dežela medu in mleka, odprtih meja in seksualne svobode. In eno pogostih vprašanj, ko debata nanese na aktualno politično tematiko, je recept za uspešno tranzicijo v Sloveniji? Hm. Katero to?

Totul e minunat ali Vse je čudovito in za ljudstvo slepi Ceauşescu na Trgu revolucije v Bukarešti. 28 let po njegovi smrti se občutno krepijo nostalgična čustva do življenja v času njegove skoraj četrtstoletne diktature.

Jeftina cigara in slabe šanse

Romunščina je romanski jezik, edini na tem delu Evrope. Ima marsikakšno turško besedo – no, baje jih ima več kot 2.750 (če ne štejemo tistih, ki so prišle prek vpliva drugih bližnjih jezikov, grškega, srbskega, bolgarskega). V simpatični uglasbitvi jih Ada in Bobo, moja najljubša romunska glasbenika, naštejeta celo kopico v pol minute.  Med njimi kar nekaj za hrano, ki vedno dobro prehaja meje nacionalnega – kot je slovenščina polna slastnih burekov, čevapčičev in pleskavic, je Romunija z orientalsko sosedo podelila sarme (sarme), čorbo (ciorba), sarailie (mandljevo torto), ghiveci (zelenjavno enolončnico), ipd. Ne pa mesa, seveda, kako bi le v Turčiji našli vso to izrazje za svinjino.

Romunski jezik pa je tudi zelo domače slovanski. Hitro mi je postalo jasno, da bodo vsi razumeli, če govorim o mami (mamă) ali šoli (scoală), če preklinjam po balkansko (po slovensko pač težje, četudi se je fraza tristo kosmatih medvedov izkazala za izjemno priljubljeno med lokalno mularijo, ki to izgovarja v nekem približku, ki izpade kot trista kozmetika) ali če zapojem dobro znane srbske verze perspektiva nam je jeftina cigara, ki se v romunščini izgovarjajo povsem enako, samo zapišejo se malce drugače.

Nadalje sem se zavedla številnih jezikovnih podobnosti ko sem ob vsakdanjih hišnih opravilih ugotavljala, da je moja angleščina preskopa vsaj za izraze orodij in pripomočkov. Ko sem se v miselnem procesu včasih po slovensko glasno vprašala, “joj, kako se že v angleščini reče sito?”, so Romuni okrog mene zastrigli z ušesi: “Ah, sită misliš?” Enako z bičem (bici), lopato (lopată), sekiro (secure), plugom (plug), vagonom (vagon), podkvijo (potcoavă) in drugimi stvari, ki sicer niso v dnevni rabi, a so v letu dni vseeno nekako prišle v moj tenki romunsko-slovenski vocabular.

Ko se znajdeš v resni jezikovni zagati, je tako vedno vsaj za število poznanih balkanskih izrazov možnosti, da te v Romuniji razumejo. Da bi se tu, dobrih tisoč kilometrov jugovzhodno od doma počutila kot popolna tujka, so torej slabe šanse (slabe șanse).

Market čez cesto

Ko smo ravno pri poceni cigaretah, ki jih kupujemo čez cesto v Agromarketu, izjemni trgovini, kjer najdeš vse in je odprta že preden se zbudiš. Razdeljena je na dva dela, v desnem so od tal do stropa polne police hrane, ki jo od kupcev ločuje širok prodajalni pult. Z roko se lahko poseže po čokoladicah pred blagajno in šopu banan v košari, za vse ostalo je tu ena od treh blagajničark, ki s polic izbere želeno blago. V levem delu stvari delujejo povsem enako, samo da so police od tal do stropa polne vsega, kar bi še lahko potrebovali za življenje (recimo poceni kitajsko obutev, krmo za kokoši ali vrtno cev), za pultom pa je drugi rotirajoči trio gospa, ki z veseljem zloži potrebno blago na pult. Za nakup v povprečju potrebuješ kakšne tri minute plus čas za kramljanje s prodajalkami. Kar ima izjemen čar, a tudi svoje omejitve. Za lokalno (polnoletno) mladino recimo, ki jih v Agromarket nikdar ne moreš poslati po cigarete. Kako poznano.

V tak podoben market z gospemi sva včasih hodili z mami – tam nekje do začetka moje osnovne šole. Vsak nakup je bil hiter in mami je bila večkrat živčna kot ne. Sčasoma se je v bližnjem večjem naselju odprla trgovina, kjer si hrano sam zlagal v nakupovalno košaro in mami je vse manjkrat zavila v mali market bližje domu. In market se je nedolgo zatem tako ali tako zaprl. Kljub temu da sem takrat še precej slabo zaznavala razmerja okrog sebe, se mami spomnim reči, da so prodajalke v marketu smotane. Nevem točno, s čim so jo ujezile, a če bi bila v tej mali romunski vasi domačinka, bi se mi Agromarket najbrž zdel tudi prav ena smotana trgovina.

* PSD – Partidul Social Democrat, najvplivnejša in večno vladajoča post-komunistična stranka, katere ustanovitelj je bil v devetdesetih Ion Iliescu, največje razočaranje po revoluciji leta 1989.
** V izvirniku znana melodija beograjske skupine S.A.R.S, v romunski izvedbi pa odlična Aida și Noi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

www.vselepoinprav.si ©2016 | Wordpress theme by Matej Perko