Arhitektura v živo: Ogled Ustavnega sodišča
Muzej za arhitekturo in oblikovanje v letos, v sklopu Plečnikovega leta, vsak mesec organizira vodene oglede po mojstrovih arhitekturnih dosežkih v Ljubljani. Tako je naneslo, da sem prva dva žal zamudila, pač pa sem se preteklo sredo udeležila marčevskega vodstva po zgradbi Ustavnega sodišča, nekdanje Zbornice za trgovino obrt in industrijo, ki jo je Plečnik preuredil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.
Da bi naj imel pri prenovi te neorenesančne palače, v kateri se je pred tem nahajalo več podnajemniških stanovanj, prvikrat v domovini neomejena sredstva, sem nekoč nekje že prebrala, a se človek tega povsem dokončno zave šele, ko stopa po širokem stopnišču, obloženem v sivi podpeški in rdeči hotaveljski marmor, okrašenem s stebri iz pohorskega tonalita in samostoječimi svetilkami iz medenine, ki poleg velikih okroglih oken nudijo edini, izjemno diskreten vir svetlobe, saj so vse obrnjene navzgor. Nič manj fascinantne niso stropne obloge, ki se od nadstropja do nadstropja razlikujejo in so, tako kot ostali del stopnišča, zasnovane po antičnem zgledu.
Poleg prizidka s stopniščem na dvorišču je Plečnik v osi vhoda postavil vodnjak, fasado prizidka pa oblikoval tako, da spominja na lesena bruna. Uredil in opremil je tudi nekatere notranje prostore: sejno dvorano, katere stene in strop so oblečeni v temen orehov les, vrhnji del sten pa je prekrit z lističi iz umetnega zlata ter lesene regale v knjižnici.
Ker za opravljeno delo ni hotel nobenega plačila, pač pa je za nagrado, ki jo je prejel od naročnika, svoje učence popeljal na prvo (in edino) študijsko popotovanje po Grčiji.






