Moja soseska • foto natečaj

Ob Tržaški cesti na Viču imamo na razdalji nekaj sto metrov vse, kar naša soseska potrebuje. V nizki, malo slabše vzdrževani stavbi si sledijo novonastali Dnevni center aktivnosti za starejše (pred tem je lokal pripadal trgovini z oblačili po ugodni ceni, ki se danes nahaja dve minuti stran), manjša cvetličarna, pa ena od poslovalnic razvpitega frizerskega salona in trafika, ki si s salonom deli vhod in katere delovni čas se iz danes na jutri lahko spremeni brez predhodnega obvestila. V zameno za to pomanjkljivost je pri simpatičnem gospodu hripavega glasu mogoče plačati položnice z nižjo provizijo kot na pošti.

Polovico naslednje, enako visoke, a malo bolje ohranjene stavbe zaseda moderno opremljen lounge bar s teraso tik ob mestni vpadnici in poleg postajališča mestnega avtobusa št. 6, temu sledi manjša, a vedno nabito polna poslovalnica najboljšega soseda, ki je odprta na petek in svetek (po novem pa vsak dan le do 22h) ter še en, nekoliko manj moderen kafič. Na pročelju iste stavbe se nahajata še poštni nabiralnik (mislim, da sem ga v vseh teh letih uporabila točno enkrat) ter bančni avtomat nore ljubljanske banke. Še nekaj korakov čez (pre)majhno in vedno zabasano parkirišče in že smo pri meni najljubši zgradbi v soseski: knjižnici Prežihov Voranc, opečnati stavbi iz valja in kvadra z domiselno ozelenjenim dvoriščem. Če se policijska postaja, ki se je nekdaj nahajala v pritličju stanovanjskega bloka med prej omenjenim kafičem in knjižnico, zaradi prostorske (in, verjamem, tudi parkirne) stiske pred leti ne bi preselila v lastno stavbo z bistveno večjo kvadraturo, bi resnično imeli čisto vse. Če pa k temu dodam še hiter sprehod čez cesto – pozor, na semaforju boste morali čakati 75 sekund – boste tam našli tudi majhno bencinsko črpalko iz leta 1958, za njo pa picerijo z lastnim vrtom, sadjarja, pri katerem si poleg sadja in zelenjave vedno kupim tudi rahat lokum, pekarno s pekovskimi izdelki sumljivega okusa, pa drogerijo slovenskega porekla in po novem tudi salon za podaljševanje nohtov. Poleg slednjega je zadnjih par let postavljena kiosk-pekarna, ki pa je v zadnjem času že nekam sumljivo dolgo zaprta. Še skok čez križišče in že smo v zdravstvenem domu s hišno lekarno. Ne morem se pritoževati – imamo res vse. In še malo več. Poanta? Vič je več.

mojasoseska07 mojasoseska06 mojasoseska04 mojasoseska03

Z zgornjimi fotografijami sodelujem na natečaju z naslovom Fotozgodba naše soseske, s katerim skušam prispevati k skupnemu foto albumu oziroma tematski zbirki fotografij današnjega stanja sosesk v Sloveniji in drugod. Vsaka od fotografij se uvršča v eno od petih kategorij: najprijetnejši prostor moje soseske, poklici v moji soseski, moj sosed, meje moje soseske ter skupne vrednote moje soseske. Natečaj organizira Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) v okviru mednarodnega projekta Humana mesta: izzivanje merila mesta (Ustvarjalna Evropa 2014–2020) in v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter lokalno iniciativo Skupaj na ploščad!.

3 komentarjev na “Moja soseska • foto natečaj”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja