Tri vile: rojstnodnevni oddih na Kozjanskem
Junija sva se za moj rojstni dan potepala po Idrijskem, novembra za Mr. P.-jevega pa po Kozjanskem. Obakrat je šlo za presenečenje in ne eden ne drugi slavljenec ni vedel, kam greva, dokler se nisva pojavila na pragu ene in druge hiške. V tisto na Kozjanskem sva prišla nekaj čez sedmo zvečer in v trdi temi se je, oblečene v ožgan črn les, sploh ni videlo – do nje je po pobočju domačije vodila le nežno osvetljena pot in šele ko sva odklenila vrata in prižgala luči, so te nežno osvetlile najin začasen mali domek in v tišino zavito gozdnato pokrajino, ki se je razprostirala okrog njega.
Znameniti pogled skozi najlepše okno Kozjanskega sva tako ugledala šele naslednje jutro. Pred tem sem z vrha galerije, kjer se je razprostiralo ležišče, nekaj minut le strmela v gozd, skozi katerega se je vila gosta megla. Bil je popoln dan za početi nič in prvo polovico sva ga preživela v pižamah. V razširjeni okenski niši sva brala vsak svojo knjigo, si vsake toliko odrezala kos domače čokoladne torte in uživala v prijetnem brezdelju. To je bil dolce far niente v pravem pomenu besede. Ni nama bilo treba pomivati niti posode, saj je bila mala črna kuhinja opremljena tudi s pomivalcem.
Ko se je megla nekoliko dvignila, sva šla na sprehod. Po gozdnih kolovozih ter skozi nekaj manjših zaselkov sva se spustila do samostana in čokoladnice v Olimju. Zaradi štirih petin torte, ki naju je čakala v hladilniku, sva se slednji raje izognila in se sprehodila do kavarne, a ker je ta ob delavnikih na žalost zaprta, sva jo mahnila nazaj navkreber. Po osmih kilometrih sva bila ravno dovolj lačna, da sva štiri petine spravila na polovico, nato pa nama je Mr. P. pripravil še pozno kosilo. Iz keramičnih skodelic lokalnih oblikovalcev Vončina sva srebala olimski čaj in preostanek dneva preživela ob oknu, s knjigami.
Naslednje jutro o megli ni bilo ne duha ne sluha. Ko sva se zbudila, je skozi najlepše okno Kozjanskega neusmiljeno pripekalo sonce in še dobro, da sva morala domov. V lepem vremenu človek pač ne more v miru brati knjig in početi ničesar. Z veseljem prideva še kdaj, ampak samo pod pogojem, da bo vreme turobno.
Sorodni prispevki:
Na kupčku: dvodnevni oddih na Idrijskem
Izlet presenečenja: za pet dni na Madeiro
Izlet presenečenja: podaljšan vikend v Madridu
Izlet presenečenja: na Vogel
Izlet presenečenja: Verona in Treviž