Nanos
Bilo je nekega oktobrskega dne pred slabimi tremi leti. Nanos sva opazovala z avtoceste vsakokrat ko sva peljala proti Primorski in bil je že skrajni čas za malo drugačno perspektivo. Ko sva parkirala pri lovski koči Vojkovo so se nad nama prerivali sumljivi oblaki, a je bila napoved za tisti dan precej obetavna, midva pa ravno prav zagnana, zato se nisva pustila odgnati.
Borov gozd so hitro zgodaj zamenjali s skalami podrobljeni travniki in razgled na Vipavsko dolino je bil z vsakim korakom lepši. Pri kamniti cerkvici sv. Hieronima sva pojedla Frutabeli, od tam pa je bilo do vrha le še pol ure hoda. Oblaki so naredili prostor soncu, midva pa v Vojkovi koči njokom z golažem.
Potem sva se zapeljala v Vipavo na kavo.
Slikovni material v celoti prispeval @matejperko.