vselepoinprav.si

Kresovanje v Brezju

Praznovanje prvega maja je v Evropi izjemno pomembno. Je tisti idealni čas, ko je vreme dovolj lepo za organizacijo druženj na prostem. Pride s šolskimi počitnicami, dopustom ali vsaj s podaljšanim vikendom. V pripravah na praznovanje – ali kakorkoli bi se že reklo času pred praznikom, ko s(m)o vsi v zanosu zaradi nekaj prihajajočih prostih dni, četudi se nihče dejansko ne pripravlja na praznovanje – začutimo vseh vrst nostalgij. Na našem delu Evrope je prevladujoča tista, osnovana na socialistični zapuščini; mednarodni praznik dela za generacijo mojih staršev pomeni zborovanja, sindikalne izlete in kresovanja. Posredno tudi moja nostalgija, čeprav osnovana dolgo po socializmu, korenini v tem. Preberi več »

Iz Tater v Trst

Ovinki in hribčki brkinške sadne ceste so Mateja tako prevzeli, da sva jo le dva dni zatem, ko jo je po dolgem in počez obdelal s kolesom, prevozila še z motorjem. Sadna drevesa so bila v polnem razcvetu in zrak je dišal po medu. Nikjer ni bilo žive duše, le nekje v daljavi se je vztrajno oglašala kukavica.

Preberi več »

Spet doma ali zgodnjepomladni dan v Brezju

Pravzaprav bolj pozno popoldne – večino dneva sva se z mami namreč potepali po Dolenjski, od koder sva domov prišli polni vtisov in s polnim prtljažnikom sadik zelenjave, začimb in dišavnic. Takoj sva se lotili dela. Preberi več »

Prvič na Švedsko: Stockholm z okolico

Ko sva slabi dve uri po vzletu z reškega letališča, prilepljena na okence letala, opazovala mestoma še vedno zamrznjeno pokrajino južne Švedske, sva bila že pošteno nestrpna in takoj ko smo pristali v Nyköpingu, naju je kar odneslo na za deset stopinj bolj frišen švedski zrak. Navduševala sva se nad vsem po vrsti, tudi nad Volvo busom, ki naju je peljal v prestolnico in je bil opremljen z brezžično povezavo, ekstra širokimi vrati za prtljago ter voznikom, ki nas je s tihim, šarmantnim glasom poprosil, naj si iz previdnosti pripnemo varnostne pasove. Letališče Skavsta je od Stockholma oddaljeno ravno dovolj, da sva v poznopopoldanski svetlobi, tokrat nalepljena na veliko avtobusno steklo, prvikrat v življenju vsrkavala prostrano švedsko pokrajino, podrobljeno z belimi jezeri in rdečimi hiškami. Takoj sva bila navdušena.

Marec

Vlp si je prislužil svoje prve nalepke, končno sem prebrala Brysona, nekega sončnega nedeljskega popoldneva sva skočila v Kamniško Bistrico, nekega deževnega petkovega pa sva jo mahnila na nekajdnevni potep na Švedsko.

Preberi več »

Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega

Na seznamu obvezno-preberi sem jo imela malodane od njenega izida. To je bilo pred desetletjem in pol, kar se sliši precej grozno. Potem me je zadnjih nekaj mesecev mamila vsakokrat, ko sem odprla aplikacijo, namenjeno nam, knjižnim moljem, v katero vnašam požrte pa tudi tiste še nenačete knjige. Nato se je nenadoma, enkrat v začetku marca, pojavila na vrhu seznama. Kaj naj rečem. Na mah je sicer nisem prebrala, ker je veliko preobsežna in tu in tam kar malce naporna. Vem pa, da bi me danes šolska kemija veliko bolj zanimala kot me je nekoč, pa tudi do fizike bi najbrž imela manjši odpor. Med prvimi tremi favoriti za izbiro študija bi bila brez dvoma geografija.

Preberi več »

Daleč na drugi strani

To je bila ena posebnih nedelj ob prebiranju Mladine, ki mi jo občasno ljubeznivo pošiljata Lea in Matej, v obloženi poštni kuverti, skupaj z glasilom Mestne občine Ljubljana (to bolj za šalo), fresh vlp stikerji in paketom barkafeja. Kot ponavadi me je branje zaneslo v premišljanje o tukaj in o tam, daleč stran. 

Februar

V Švico z vlakom, v Stožice na koncert, v Brezje na sneg.

Preberi več »

V Zürich z vlakom

Najdaljša do sedaj je bila tista do Münchna, najlepša do Dunaja, nazadnje pa sva z vlakom izletnikovala v sosednjem Kranju. Potem sva se nekega januarskega popoldneva odločila, da greva z vlakom v Zürich. Na nočni vlak, ki je prihajal iz Beograda in je imel za seboj že nekaj sto kilometrov, sva v Ljubljani skočila ob devetih zvečer. Dobrih dvanajst ur kasneje, po vožnji skozi s snegom pobeljeno Avstrijo, menjavi vagonov v Schwarzachu in natanko petminutnem prečkanju Lihtenštajna, sva na züriški železniški postaji kupila tridnevni karti za tamkajšnji mestni promet.