Na Kras: Štanjel
Na Krasu se je težko ne imeti fajn, ne glede na prevozno sredstvo ali letni čas. Štanjel človeka težko ne navduši, navzlic podloženi, štiri do pet kilogramov težki opravi. Preberi več »
vselepoinprav.si
Lefkas: veter v laseh, med prsti pa bel pesek
V Jonskem morju na zahodni obali Grčije, bližje Albaniji kot Atenam, leži Lefkas. Lefkas (ali nekoliko pristnejše – Lefkada) je otok, ki ga pri istoimenskem glavnem mestu s celino povezuje petdesetmetrski plavajoči most. Lefkas je gorat, z bujno vegetacijo porasel otok, katerega najvišja vrhova v osrednjem delu segata krepko čez tisoč metrov, ime pa so mu posodile bele (lefkos) skalnate stene, ki se vzdolž zahodne obale spuščajo v kristalno čisto morje tiste popolne svetlo modre barve.
Preberi več »
Plečnik: tam, kjer cvetijo murke
Begunje na Gorenjskem so poznane po marsičem. Po najbolj znanem slovenskem proizvajalcu športne opreme, naprimer, ki ima v Begunjah svoj sedež, trgovino in proizvodni obrat. Pa po bojda najuspešnejši slovenski narodnozabavni glasbeni skupini, ki ima v vasi svojo gostilno in celo muzej. Po razvalinah gradu Kamen iz trinajstega stoletja, ki stoji v dolini Drage, malo naprej od središča vasi. In po gradu Katzenstein, tudi Kacenštajn, iz petnajstega stoletja, v katerem se danes nahaja psihiatrična bolnišnica, manjši del pa je preurejen v spominski Muzej talcev, posvečen ujetnikom nekdanjega gestapovega zapora. Ob gradu je park, v parku pa Plečnikov paviljon.
Preberi več »
Peščica najljubših: Fredrik Backman
Obožujem sodobne skandinavske pisatelje. Humorističnim prigodam Arta Paasilinne in krimičem Henninga Mankella z inšpektorjem Kurtom Wallanderjem v glavni vlogi so sledili Stieg Larson, Jonas Jonasson ter Karl Ove Knausgård s svojim Bojem. Potem sem prebrala Moža z imenom Ove Fredrika Backmana. In Babico, ki vas pozdravlja in se opravičuje. Zdaj berem Britt-Marie, ki je bila tukaj. In Backman mi je vedno bolj všeč. Preberi več »
Novo na meniju: Gig
Na Mali ulici v središču Ljubljane, v prostorih nekdanje Lačne koze, oštarije v katero sem stopila enkrat in nikoli več, se je nedavno odprl lokal Gig – kavarna, bistro, bar, vsakega po malo. V Gigu vam ob domačem ledenem čaju iz ananasa in kokosove moke tudi v petek zvečer postrežejo s sveže pripravljenim, naravnost besnim sendvičem iz kuhanega pršuta, zorjenega sira, hrustljave slanine, solate in sušenega paradižnika. In jaz paradižnika sploh ne jem. Kapo dol.
Großglockner Hochalpenstraße: po gorski cesti pod Veliki Klek
Pred panoramsko, ki pelje na Dobrač in alpsko, ki vodi proti Klomnocku, pred odkrivanjem italijanskih in avstrijskih Dolomitov in pred Matejevim idiličnim kolesarskim vzponom po še bolj idilični cesti do jezu Kölnbrein Speicher v dolini reke Malta na avstrijskem Koroškem… je bila cesta, ki pelje na Großglockner. Oziroma do njegovega vznožja. Preberi več »
Vikend ekskurzija s kolesom: k Plečniku in še kam
Plečnika se težko naveličam. Obetavna vremenska napoved s prijetnimi dvajsetimi stopinjami Celzija naju je pretekli vikend zvabila na dvodnevni, šestdesetkilometrski kolesarski džiro, na katerem sva se ustavila ob nekaterih mojstrovih največjih dosežkih izven strogega centra Ljubljane, posedala na klopcah ob Savi in se sprehajala po Iškem morostu.
Preberi več »
Tadej Golob: Jezero
Miha Kovač je zapisal, da gre za prvo v slovenščini napisano kriminalko, ki jo je požrl od začetka do konca ter da se z rojstvom avtohtone žanrske književnosti pomembno utrjuje slovenska knjižna krajina, Miha Mazzini pa, da knjiga zlahka koraka ob bok Skandinavcem. Mene ni tako zelo prepričala. Preberi več »
Šoping, šoping in Graz
Matej in jaz. Hladna, a sončna decembrska sobota. Božični sejem s cimetovimi rolicami, punčem in snežaki iz beljaka. Spontan obisk bolšjaka, skok na tramvaj, sprehod po ozkih mestnih ulicah. Vožnja z vzpenjačo in razgled nad mestom. Zapravljanje za dobrote na neštetih stojnicah. In za novo zapestno uro.
Preberi več »