vselepoinprav.si

V dolino, ki razmejuje Karavanke od Julijcev smo v nedeljo v prvi vrsti odrinili zaradi mojega adrenalinskega spusta po planiški velikanki, a smo jo pred tem prav lahkotno mahnili še na Vošco, tisoč sedemsto sedemintrideset metrov visok vrh nad Gozdom Martuljkom.

Tako nedolžna pot spet ni bila, saj je dobršen del poteka pod naravnost brutalnim naklonom. Strmina je popustila šele tik pod vrhom, na planini, posejani s šopi gorskega rastja in osamelimi viharniki. Na vrhu, le nekaj korakov od avstrijske meje, so se našim pametnim telefonom prav fotogenično nastavljali ostanki nekdanje vojaške karavle*. Vreme je bilo spremenljivo oblačno, pihal je zmeren veter. Pred nami so se bohotili Julijci, pod nami Dravska dolina, za njo Dobrač. Število preostalih pohodnikov v času našega vzpona ni preseglo številke tri.

Navzdol je šlo hitreje, kar je bilo moč občutiti predvsem naslednji dan, pa tudi še dan zatem.

Ziplajn je bil superfajn, šla bi še n-krat.

Foto material v veliki meri prispeval @matejperko.

* Manjši stalen vojaški objekt, ki se nahaja v bližini državne meje in katere primarni namen je nastanitev obmejnih enot. Karavle so lahko v velikosti stražarnice do manjše vojašnice. Vir: Wikipedija.