Junij
Lea, 21. julija 2018
Lani v Verono, letos na Vogel. Obožujem izlete presenečenja, a bi težko izbrala najljubšega. Prvič sem z Rozi prisopihala na Rakitno in občutek je bil fenomenalen. Na vrhu, seveda. Po Selški dolini sva se junija potepala kar trikrat, od tega naju je pot enkrat zanesla vse do Davških slapov. Z odprto streho Matejevega malega zelenca sva se konec meseca z avtovlakom zapeljala po slikoviti Bohinjski železniški progi.
Spomladansko čiščenje oken se je letos zgodilo junija in ko sva pri tem s karnis snela zavese, jih nisva več hotela dati nazaj. Zdaj se zdi, da stanovanjce diha drugače in občutek je zares prijeten.
In v rojstnodnevnem mesecu je pač dovoljeno pojesti čisto malo preveč sladkarij.
