vselepoinprav.si

Druga adventna nedelja, deset dopoldan, Ljubljana pa se je enkrat za spremembo že skopala iz tiste zanjo tako značilne jesenske megle. Podobna napoved je tega dne veljala tudi za prestolnico naše južne sosede, a se tam na koncu sonce ni prikazalo niti za minuto. Toplo (a ne pretesno) sva se oblekla ter se po zagrebškem božičnem sejmu, do lanskega leta kar trikrat zapored najlepšim v Evropi, sprehodila prvič.

V parku Zrinjevac je v praznično okrašenem paviljonu godalni kvartet nevsiljivo preigraval nežne božične pesmi, z vseh drevesc in vogalov so v naju bolščale živobarvne figure iz zgodbe o Hrestaču. Na trgu Bana Jelačića se je odvijala božična bajka, po v meglo ovitih ulicah je cingljal z lučkami okrašen božični tramvaj.

Na neizmerno veselje Mr. P.-ja sva po naključju zavila v ulico, kjer se nahaja Atelijer Meštrović, nekdanji dom in delovni prostor najslavnejšega hrvaškega kiparja, danes pa lično urejen muzej. Smuknila sva v atrij okrašen s stebri, ki bi jih zavidal sam Plečnik, in si ogledala stalno zbirko, razporejeno v več etažah stare hiše z velikim škripajočim stopniščem.

Nato sva se skozi predor Grič sprehodila na drugo stran, naročila kuhan gin, se ustavila na prenekateri stojnici s hrano, tako sladko kot slano, ter uživala v poznem popoldnevu, ki se je zaradi goste megle že prevešal v zgodnji večer.

Sprehodila sva se mimo Ledene dežele na trgu kralja Tomislava, ki je ravno odpirala svoja vrata, v Zrinjevcu popila zadnji topel napitek in se pod z lučkami prepredenih platanah posladkala s poslednjim knedlom. Megla je v mestu ustvarjala posebno praznično vzdušje in ko ne bi bila ravno nedelja zvečer, bi gotovo še malo ostala. V Zagreb se brez dvoma vrneva in to zagotovo že prej kot naslednjega decembra.