Na obisku v Romuniji: Constanţa

Predzadnji dan najinega obiska v Romuniji smo namenili družinskemu izletu do obale Črnega morja. Prvotni načrti, ki so vključevali najem najboljšega romunskega avtomobila, po možnosti pa tudi križarjenje po delti Donave, so padli v reko vodo, saj se je enodnevni najem male Dacie s finančnega vidika izkazal za povsem neekonomičnega, časovno pa bi vsega skupaj na koncu morda privarčevali kvečjemu slabo uro. Zato smo se iz Bukarešte do Constanţe pustili zapeljati z napol praznim prvim jutranjim vlakom.

Vlak je bil udoben in hiter, kar je še najbolj navduševalo Kristino, ki je v dobrem letu izkoristila že marsikatero manj udobno romunsko železniško vožnjo. Prilepljeni na veliko okno smo z očmi požirali redko poseljeno pokrajino, polja, Donavo, ovce, krave, konjske vprege, železne konstrukcije mostov, zapuščene tovarne, vetrne elektrarne, nedavno zgrajeno sončno avtocesto*. Tri ure so minile kot za hec.

Constanţa je največje pristaniško mesto na obali Črnega morja in eno od največjih pristanišč v Evropi. Je najstarejše stalno naseljeno mesto v državi z bogato zgodovino. Je tudi mesto, ki mu je slabih 460 let vladal osmanski imperij. Danes je Constanţa stičišče različnih kultur in religij, ki se poleti spremeni v najbolj oblegano in najmodernejše romunsko letovišče, do zadnjega kotička natrpano s turisti. Prav prijetno prazno pa je lahko v začetku novembra. Lepše (a kakšno stopinjo hladneje) je lahko edinole pozimi, ko sneg, morska voda in močan veter mestno obalo oblečejo v ledeno pravljico.

romania-116romania-118

Z glavne železniške postaje smo jo do mestnega središča mahnili kar peš. Pristaniške industrijske objekte so počasi zamenjale večstanovanjske hiše, bloki, trgovine, pomorski muzej, do starega mestnega jedra smo pripešačili po dobrih dvajsetih minutah.

V središču mesta, ki leži na razmeroma majhnem polotoku, si ena za drugo sledijo največje mestne znamenitosti: Ovidov trg (Ovid je bil v Constanţo – takratni Tomis – poslan v izgnanstvo), rimski mozaik, Muzej narodne zgodovine in arheološki muzej, katedrala sv. Petra in Pavla, mošeja Karla I. (najlepši razgled na Črno morje in mesto z okolico je prav z njenega minareta), Genovski svetilnik, ob obali pa najslavnejši in najlepši med vsemi – nekdanji kazino z ogromnimi, školjkam podobnimi okni, ki je največji razcvet doživel v prvih nekaj desetletjih svojega obstoja. Med drugo svetovno vojno je služil kot bolnišnica, nato pa se je za nekaj desetletij v njem naselila restavracija. Zadnjih 26 let je zaradi previsokih stroškov vzdrževanja žal zaprt.

romania-096 romania-100romania-102romania-120 romania-124 romania-130romania-108romania-114romania-117romania-107romania-110

V Constanţi je skoraj na vsakem vogalu moč najti kakšno zapuščeno hišo. Po drugi strani ima človek občutek, da se povsod nekaj gradi, obnavlja, popravlja. A se nikomur nikamor ne mudi. Constanţa je mesto hecnih nasprotij. Mestni prebivalci se izza ograje svojih malih vrtov nasmihajo uličnim sprehajalcem in jih pozdravljajo kot sosede na vasi. Na robu glavnega trga se igrajo romski otroci, v enem od novodobnih lokalov na glavni ulici turisti pijejo žitno kavo, z minareta se razlega klic k molitvi. Vse to mestu daje nek poseben šarm. Mediteranski. Islamski. Tak, ob katerem dobiš občutek, da življenje tu teče povsem drugače. Prijeten.

romania-092romania-101romania-097romania-105romania-094 romania-095

Nazaj na železniško postajo smo se odpeljali s taksijem. Z Dacio Logan, jasno.

romania-089 romania-091

Fotke: www.perkophotography.com, tu in tam pa tudi kakšna moja.

* Avtoceste A2, ki povezuje Bukarešto s Črnim morjem, se je prijel vzdevek The Sun Motorway oz. Autostrada Soarelui.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja