Družinske počitnice na Bledu

Do pred kratkim na Bledu še nikoli nisem preživela več kot enega popoldneva naenkrat. In nihče od mojih bližnjih se doslej še ni kopal v Blejskem jezeru, razen bratranec, ki je, ko je bil star par let, oblečen ponesreči čofnil v vodo. Pred sedmimi meseci in pol je v našo družino prijokal nov družinski član in pred štirinajstimi dnevi prvič pripotoval v domovino svoje matere, ki je po parih dneh hude vročine rekla: Malega črva moramo peljat nekam plavat. A ker je to poletje na Primorskem priti do morja pravi podvig, ki se ga nihče od nas ni želel lotiti, smo se na počitnice odpravili na Bled. Tako je mali črv prvič v življenju čofotal v veliki vodi, mi pa smo se prvikrat kopali v Blejskem jezeru.

Zbujali smo se pred sončnim vzhodom in hodili spat nedolgo zatem, ko se je stemnilo. Vsak dan smo se po ozkih uličicah vsaj enkrat sprehodili do jezera in nazaj in na poti občudovali stare vile in mlada jabolka, ki so zorela na vrtovih pred njimi. Plavali smo v jezeru in na brisačah pod drevesi jedli nektarine. Nekateri so se odločili za krepčilni spanec na plaži, spet drugi so se odpravili na stokilometrsko kolesarsko turo.

Na sprehodih smo občudovali patino, ki jo je dobil les na zgradbi Festivalne dvorane, pa gost bršljan, ki se je vzpenjal po steni enega od hotelov tik ob jezeru. Občudovali smo seveda tudi jezero in grad nad njim, še posebej v zgodnjih jutranjih urah, ko še ni bilo nikjer nikogar.

Na najbolj vroč dan tistega tedna smo jo mahnili v Blejski vintgar, kjer so nas poleg modrikasto zelene reke Radovne, ki je v stene vintgarja izdolbla čudovito pokrajino, presenetile tudi množice turistov, ki so se zgrinjale v to malo sotesko.

Zadnji dan, takoj zjutraj in še pred morebitnim obleganjem zgoraj omenjenih turistov iz prejšnjega dne, smo se sprehodili po Blejskem gradu. Za spomin smo na dvorišču naredili nekaj skupinskih fotografij, tudi ob tisti ograji, med rešetke katere je nek drugi bratranec pred leti vtaknil glavo in jih je bilo nato, da smo glavo spet dobili ven, potrebno malce prikriviti.

A mali črv je še veliko premajhen, da bi se karkoli od tega spomnil, zato smo sklenili, da ga na Bled pripeljemo tudi ko bo nekoliko starejši. Takrat se bomo na otoček peljali tudi s pletnjo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja