Počitnice na slovenski obali

Z mami sva jo ucvrli malo na morje. V zadnjem trenutku, za nekaj dni. V Koper, ker je ravno dovolj oddaljen, da ne moreš ravno za vsako figo leteti domov in ravno prav blizu, da si endvatri doma, če je treba. V mini apartma s pogledom na s palmami zasajen atrij, vrh zvonika in anteno Radia Koper na eni ter na tiho ulico starega mestnega jedra na drugi strani. Imava se prav fletno, le članico številka tri malo pogrešava.

Torek

Kot ponavadi je mami s seboj pritovorila preveč cunj in pol kopalnice. Oropala je tudi domač vrt in del shrambe. A sva morali vseeno že takoj prvo popoldne nujno v trgovino. Po svež kruh. In kosmiče zame, priznam.

Koper je sila lepo mesto. No, vsaj stari del, ki ga obe raziskujeva prvič in mi je zaradi tega kar malo nerodno. Občudujeva zgradbe, zgrajene v beneškem slogu in bereva o kugi, ki je v šestnajstem stoletju zdesetkala prebivalstvo na otoku. Ja, Koper je bil nekoč otok. Na to še danes opozarja kamnit vhodni portal, ki je nekoč predstavljal uvod v most, ki je otok povezoval s kopnim. Sprehajava se po trgih, vzdolž promenade, se zgubljava na ozkih ulicah, štejeva frizerske salone. Iščeva informativne plakate projekta Muzej na ulici, ki na kratko predstavljajo največje regionalne zanimivosti z različnih področij. Ponoči ob priprtih polknicah poslušava intenzivne galebje debate.

Sreda

Vstaneva zgodaj, a je na mestni plaži že pestro. Opazujeva ogromno tovorno ladjo, ki se pusti odvleči iz pristanišča in še večjo križarko, ki prihaja na sosednji privez. Na izvenmestni plaži pojeva pomfrit, mami pa spije najboljši kapučino na svetu, ki mu tu pravijo bela kava. Prav po turistično se navdušujeva nad obmorskim sprehajališčem in kolesarsko stezo z lastnim krožiščem. Opazujeva elegantnega vranjeka (ki ga jaz krstim za ponirka, mimoidoči gospod pa za črnega galeba), navajenega kopalcev in zvedavih obiskovalcev. Pripraviva si hitro kosilo in lahko večerjo. Pred spanjem se baševa s piškoti.

Četrtek

Misija jutranje plavanje uspela: v morju, ki ima že cel teden sumljivih sedemindvajset stopinj se naplavava že pred sedmo in ob osmih zajtrkujeva. Danes je dan za izlet na Sečoveljske soline. Izkusiva tisto pravo solinarsko vročino in se pri štiriintridesetih stopinjah sprehajava med bazenčki soli na Leri, severnem delu solin. Kupiva sol. Nato obiščeva simpatično gospo, ki ima v Seči vrt kaktusov. Izmenjamo nekaj modrosti in v zamenjavo za drobiž s seboj odneseva vrečko trnatih rastlin. Kolesarjenje po Fontaniggeah, južnem delu solin, ki ga od Lere ločuje kanal Grande, ter obisk Muzeja solinarstva vsled hude vročine in odsotnosti osebnih dokumentov, potrebnih za (četudi le nekajmetrski) prestop meje, odloživa na pozno popoldne. Z v ta namen najetim kolesom jih prekolesariva po dolgem in počez, se čisto na koncu, tam kjer se Dragonja izliva v morje, nastavljava večernim žarkom in se muzava ob drobnih polojnikih na dolgih, tankih nožicah, ki capljajo po plitvi vodi. Zvečer v Izoli pijeva vino, pokušava Izolanko in klepetava z gospodom v fluorescentnih hlačah.

Petek

Zjutraj nebo nad morjem prekrijejo nevihtni oblaki. Nališpava se, se zatahmašno oblečeva in nedolgo zatem v Piranu, pod velikim dežnikom in s pogledom na razburkano morje srkava penasto kavo. Nato do potankosti prekrižariva mesto, da moram v drogeriji obnoviti zalogo obližev. Z obzidja opazujeva izganjajočo nevihto in ko sva spet pri Tartiniju, pred Benečanko, ki je nedolgo tega zamenjala barvo, že sije sonce. Galerijo pametnega telefona napolniva s pretežno portretnimi fotografijami. Kopava se v Strunjanu, kjer popoldan prespiva pod dišečimi borovci. Morje ima danes le kakšnih vznemirljivih petindvajset stopinj. To je najin zadnji dan, a večer vseeno preživiva doma: izprazniva hladilnik in spijeva vino.

Sobota

Danes greva domov in vse je brezveze. Brezvezna je kava s kičastim pogledom na morje, brezvezen je bolšji sejem starin na obali, brezvezen je lestminit šoping po razgretih koprskih ulicah in brezvezni so gigantski koprski piškoti.

Nočem domov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

www.vselepoinprav.si ©2016 | Wordpress theme by Matej Perko