Ciclovia Alpe Adria

Stalni zasedbi se je to pot pridružil še Gianni, ki se je že do Kranjske Gore trmasto pripeljal s kolesom. S tamkajšnjega parkirišča smo takoj zavili na Ciclovio Alpe Adria. Kolesarska avtocesta, ki poteka po trasi bivše ozkotirne železnice in ki vodi od Jesenic preko Trbiža, se vije čez jeklene mostove in skozi v skalo vklesane predore vse do Trsta. Veliko bivših postaj še stoji in so posebej za kolesarje pretvorjene v kavarne. V Ugovizzi smo se na kavi in kokakoli ustavili tudi mi.

Med visokimi vršaci in ob turkizno modri reki so postaje, tuneli in mostovi kar zdrveli mimo in z Giannijem sva bila povsem osupla nad estetiko te trase. V Pontebbi smo zapustili kolesarsko pot in se podali na trinajst kilometrov dolg vzpon na Passo Pramollo oz. Nassfeldpass. To je bil najtežji vzpon, kar sem jih do sedaj izkusil. Cesta se je počasi in zmerno vzpenjala, peljala nas je čez viadukt in dva skrajno zabavna tunela. Na vrhu smo se ustavili na pici. Od nekod se je pojavil dežen oblak in medtem ko smo malicali, se je dodobra zlilo. Spust bi bil lahko zelo adrenalinski, a je bil zaradi mokre ceste tehnično veliko bolj zahteven in bistveno počasnejši.

Naš vlak je pripeljal nazaj na Ciclovio in jo nato spet zapustil šele pri Chiusaforte. Tu smo odvili na zadnji vzpon proti Sella Nevei, italijanskem smučarskem središču, povezanim s kaninskim. Tudi ta vzpon je bil naporen, a smo si ga na koncu poplačali s kavico na vrhu prelaza. Cesta nam je tudi tokrat postregla z galerijami in ovinkastimi tuneli. Ko smo se spuščali proti Trbižu, se je pred nami znova pojavil sumljivo temen oblak. Ravno ko smo pod streho neke kmetije preventivno poiskali zavetje, je udarila silovita ujma. Na srečo je bilo vsega konec v pol ure, pač pa je vremenska neprilika za seboj pustila nemalo škode.

Nazaj do Kranjske Gore so udobno kolesarjenje ovirali listje, veje in podrta drevesa. Iz tal se je dvigala megla in ob svetlobi sončnega zahoda je vse skupaj delovalo precej mistično. Do avta smo prišli kar dobro zdelani in s Tomažem Megana še nikoli nisva bila tako vesela. Tega ne bi mogel trditi za Giannija, ki je najinem prigovarjanju navkljub proti Ljubljani nadaljeval s kolesom. Prispel je nekaj čez polnoč. Noro.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja