vselepoinprav.si

Midva greva na morje najraje izven sezone. V praksi to pomeni, da se na slovensko obalo – pa še to ne z namenom, da bi se kopala – odpraviva približno enkrat na leto. Lansko zimo, na eno od oblačnih februarskih sobot, sva se sprehodila po Mesečevemu zalivu in jo zatem mahnila še v Piran. Letos sva se na eno najlepših nedelj v januarju odpravila v Izolo.

Ker je Mr. P. pred kratkim, natančneje pred enim tednom, opravil izpit za čoln, se je vse vrtelo okrog vozlov, svetilnikov in morskih smerokazov. Lateralnih oznak, me je popravil Mr. P., ko sem pokazala na eno od rdečih boj v morju. Sprehodila sva se ob obali, po vseh pomolih in mimo večine plovil. Poslušala sem sveže naučena dejstva o različnih tipih vetrov, o pomembnosti barv in pravilno zavezanih vrveh. Kot nagrado za poslušnost sem si na koncu ad hoc lekcije prislužila sladkorno peno.

Sprehodila sva se po plaži, poslušala pljuskanje valov in opazovala galebe, ki so se brezbrižno zibali na njih. Jaz sem uživala, Mr. P. pa je pripomnil, da trenutno piha blaga burja, zato sva hočeš nočeš kmalu pobegnila v zavetje ulic starega mestnega jedra.

Mahnila sva jo mimo cerkve in po ozkih ulicah, polnih pastelnih fasad, fotogeničnih starih vrat in med okni razobešene žehte. Tam ni pihalo, je pa močno dišalo po nedeljskih kosilih. Na soncu sva spila kavo, pojedla porcijo lignjev, nato pa med neskončnimi predmeti prijetnega malega antikvariata na enem od mestnih trgov povsem pozabila na čas. Mr. P. se je zatopil v kolesa in slike, jaz pa sem ugotovila, da me bolj kot vintage dizajnerske torbice privlačijo namizne svetilke in vaze.

Po dobrih sedmih kilometrih in slabih dveh urah pohajkovanja sva na stojnici ob obali naročila palačinke s čokolado in jih tam tudi pojedla. Domov grede sva šla skozi Trst. Namen je bil, da se nekje ob morju usedeva še na eno kavo. Ko le ne bi tako zelo pihala presneta burja.

Sorodni prispevki:
Pozimi na morje: Na potep v mesečev zaliv in sprehod skozi Piran
Pozimi na morje: Krk
Jeseni na morje: Rab