vselepoinprav.si

Izlet presenečenja: na Vogel

Očitno že delam nekaj prav, da me je za rojstni dan že drugo leto zapored čakal izlet presenečenja. Prvi del darila in prvi očiten namig so bili novi Alpinini gojzarji, s katerimi sem se spogledovala že vse od začetka pomladi. Ko je v soboto zjutraj prej kot za v službo zazvonila budilka, sem popokala nove čeveljce, nekaj zadnjih sladkih ostankov sredinega praznovanja in ubrali smo jo proti Gorenjski. Ko smo pri Lescah zavili proti Bledu, je bilo že jasno, da se odpravljamo v Julijce, moje najljubše, in ko smo pot potegnili do Bohinja so se potrdili moji sumi, da jo mahamo na Vogel. Preberi več »

Maj

Z Rozi po Barju, z Matejem na Rožnik, z Brankotom v šestdeseta, s sladkarijami h Kristini pod Karpate.

Cimetovi

S kardamomom in grobim sladkorjem. Za popolno nedeljsko fiko.

April

Se je začel s kratkim, a zelo zelo sladkim potepanjem po Stockholmu in njegovi okolici. April je tudi mesec, ko se zame (ne pa tudi za Mateja, zanj zimske temperature pač niso ovira) začne sezona rekreativnega kolesarjenja. Pa motoristična sezona. V Brezju pa sezona vrtnarjenja.

Preberi več »

Iz Tater v Trst

Ovinki in hribčki brkinške sadne ceste so Mateja tako prevzeli, da sva jo le dva dni zatem, ko jo je po dolgem in počez obdelal s kolesom, prevozila še z motorjem. Sadna drevesa so bila v polnem razcvetu in zrak je dišal po medu. Nikjer ni bilo žive duše, le nekje v daljavi se je vztrajno oglašala kukavica.

Preberi več »

Spet doma ali zgodnjepomladni dan v Brezju

Pravzaprav bolj pozno popoldne – večino dneva sva se z mami namreč potepali po Dolenjski, od koder sva domov prišli polni vtisov in s polnim prtljažnikom sadik zelenjave, začimb in dišavnic. Takoj sva se lotili dela. Preberi več »

Prvič na Švedsko: Stockholm z okolico

Ko sva slabi dve uri po vzletu z reškega letališča, prilepljena na okence letala, opazovala mestoma še vedno zamrznjeno pokrajino južne Švedske, sva bila že pošteno nestrpna in takoj ko smo pristali v Nyköpingu, naju je kar odneslo na za deset stopinj bolj frišen švedski zrak. Navduševala sva se nad vsem po vrsti, tudi nad Volvo busom, ki naju je peljal v prestolnico in je bil opremljen z brezžično povezavo, ekstra širokimi vrati za prtljago ter voznikom, ki nas je s tihim, šarmantnim glasom poprosil, naj si iz previdnosti pripnemo varnostne pasove. Letališče Skavsta je od Stockholma oddaljeno ravno dovolj, da sva v poznopopoldanski svetlobi, tokrat nalepljena na veliko avtobusno steklo, prvikrat v življenju vsrkavala prostrano švedsko pokrajino, podrobljeno z belimi jezeri in rdečimi hiškami. Takoj sva bila navdušena.

Marec

Vlp si je prislužil svoje prve nalepke, končno sem prebrala Brysona, nekega sončnega nedeljskega popoldneva sva skočila v Kamniško Bistrico, nekega deževnega petkovega pa sva jo mahnila na nekajdnevni potep na Švedsko.

Preberi več »

Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega

Na seznamu obvezno-preberi sem jo imela malodane od njenega izida. To je bilo pred desetletjem in pol, kar se sliši precej grozno. Potem me je zadnjih nekaj mesecev mamila vsakokrat, ko sem odprla aplikacijo, namenjeno nam, knjižnim moljem, v katero vnašam požrte pa tudi tiste še nenačete knjige. Nato se je nenadoma, enkrat v začetku marca, pojavila na vrhu seznama. Kaj naj rečem. Na mah je sicer nisem prebrala, ker je veliko preobsežna in tu in tam kar malce naporna. Vem pa, da bi me danes šolska kemija veliko bolj zanimala kot me je nekoč, pa tudi do fizike bi najbrž imela manjši odpor. Med prvimi tremi favoriti za izbiro študija bi bila brez dvoma geografija.

Preberi več »