vselepoinprav.si
V muzej in na kavo, IV.
Jutri bo bojda turobna nedelja in potemtakem idealen dan za obisk muzejev. Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, naprimer, kjer se je konec decembra odprla razstava Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor. To je tisti stric, ki je dizajniral bolnišnice, med drugim tudi izolsko in ljubljanski Klinični center. Monokromatična makete slednjega na sicer ne najbolj privlačno ljubljansko zgradbo vrže povsem novo luč. V grajski kapeli je na ogled razstava Neuresničeni parlament, na kateri sta predstavljena stavba parlamenta arhitekta Vinka Glanza ter neuresničeni projekt Katedrala svobode Jožeta Plečnika. To je tisti stric, ki je zdizajniral pol Ljubljane. Preberi več »
Zelenica
Na zadnji dan starega leta sva šla še zadnjikrat v hribe. Pravzaprav je od zadnjega hribolazenja minilo že več kot dva meseca in to enostavno ni bilo več sprejemljivo. Moj edini pogoj je bil sneg, Matejev pa zvrhan krožnik kakšne od domačih jedi, po možnosti takšne z veliko vsebnostjo zelja. In tako sva jo mahnila na Zelenico.
V Kranj z vlakom
Vasica, v kateri sem odraščala v obdobju mojega otroštva ni imela najboljše povezave z javnim prometom, še najmanj pa z železnico, zato se v šolo in kasneje na faks nikoli nisem vozila z vlakom. Matej se je, ampak on je tako ali tako navdušen nad vsakim prevoznim sredstvom, ne glede na čas, ki ga preživi na njem. V bistvu je njegovo navdušenje tako nad dvo- kot tudi večkolesnimi vozili premo sorazmerno s časom, ki jim ga nameni. Z vlakom ni nič drugače. In tako sva jo pretekle sobote mahnila na izlet v Kranj. Preberi več »
November
November je mesec branja in knjižnih sejmov in posledično začenjam razmišljati o vzpostavitvi nove (beri: dodatne) knjižne police. Ob obisku avtorice občasnih prispevkov na temle blogiču sem spekla korenčkove piškote. Na Matejev rojstni dan smo se potepali po Mariboru. Rožnik je vse bolj gol in v mraku je z Viča že moč videti jaso pod cerkvijo. Kolesa še nisem vrgla v koruzo.
Spet doma ali poznojesenski dan v Brezju
Medtem ko se v Ljubljani pod kakšnim drevesom še skriva kak rumen ginkov ali javorjev list, je jesen v Brezju mogoče najti le še na koledarju: vasica, le dobrih petnajst kilometrov oddaljena od prestolnice, se je koncem preteklega meseca že odela v barvo zime. Preberi več »
Frišno čtivo, kaktus in razpokana stena
Kupček čtiva je rezultat obiska letošnjega knjižnega sejma, opuncijo z malimi dlakastimi pikami sva poleti z mami kupili v Seči, mreža tankih, pajčevinam podobnih linij na moji najljubši fotosteni pa iz dneva v dan diskretno, a vztrajno spreminja svojo obliko.
Hendrik Groen, II.
Še dobro, da se je Hendrik Groen znova spravil k pisanju dnevnika. V nasprotnem primeru bi še vedno hodila po svetu ne vedoč, kaj je to kriomacija in v svetem prepričanju, da par rezin pršuta gotovo ne more vsebovati sledi žit in oreščkov. Tega in še česa me je naučil Hendrik in me tudi tokrat dodobra nasmejal. Preberi več »