Bratislava • Brno • Praga
Od potepanja po Češkem in Slovaškem je minilo že dve leti in pol. Štiridnevni izlet smo si – kot je to že v navadi – natrpali do zadnje minute. En dan v Bratislavi, kratko popoldne v Brnu, dva dni v Pragi. Vmes pa Devinski grad in Kostnica Sedlec. Najbolj sem se veselila Prage, v najlepšem spominu pa mi je ostalo Brno.
Bratislava: mesto, polno presenečenj
Tudi Bratislava mi je takoj prirasla k srcu. Zakaj? Zaradi prostranih ulic, po katerih vozijo tramvaji. Zaradi gradu na hribčku z razgledom na reko. Zaradi široke Donave, po kateri plujejo potniške ladje. Zaradi ozkih uličic, posejanih z restavracijami. In zaradi vepřo knedlo zelo, pečene svinjine s cmoki in kislim zeljem.
Romantične ulice Brna
V Brnu sem dobila prav poseben občutek. Težko ga je ne imeti rad. Zakaj? Ker je – kljub dejstvu, da je drugo največje mesto na Češkem – ravno prav veliko, da je še simpatično. Ker v njem prebiva simpatičen Moravčan, ljubitelj Čehov in nasploh vseh Slovanov, neprijatelj Italijanov in Nemcev, ki nam je v prvih desetih minutah obiska izčrpno in povsem pristransko poskušal objasniti celotno zgodovino preteklega stoletja. Ker se stari del mesta, podobno kot v Ljubljani, vije okrog griča, na katerem stoji grad Špilberk. Ker se z zvonika Katedrale sv. Petra in Pavla odpira krasen pogled na mesto. Ker po ulicah Brna vozi tramvaj. Ker so široke ulice v spomladanskem obdobju posejane z romantičnimi češnjevimi cvetovi. Ker v Brnu pripravljajo odlične plnĕné bramborové knedlíky, krompirjeve cmoke, polnjene s prekajenim mesom in postrežene s kislim zeljem.
Spektakularna kostnica Sedlec v Kutni Gori
V različne oblike zložene človeške kosti v Kostnici Sedlec v Kutni Gori so res nekaj izjemnega. Izjemen je prav tako sejem, ki se je ravno takrat odvijal na glavni ulici in na katerem se je dalo dobiti marsikaj, med drugim slastne bramborové spirály, v spiralo zvit pečen krompirček na palčki in trdelník, pecivo, navito na palico in spečeno nad žerjavico ter povaljano v različnih posipih.
Praga: natrpane ulice, Plečnik in puma
Od Prage, kakopak, človek pričakuje marsikaj. Le takšne množice turistov ne. Na najmanj oblegan dan v letu – če ta obstaja – je verjetno naravnost čudovita. Zakaj? Zaradi ogromnega Praškega gradu ki se vzpenja nad mestom in na katerem je svoj pečat pustil tudi Plečnik. Zaradi druge največje znamenitosti, Karlovega mostu, v jutranjih urah skrivnostno zavitega v meglo. Zaradi najdaljšega trga, kar sem jih kdaj videla, Václavské námĕstí, na katerem boste z nekaj sreče morda opazili celo sprehajalca s pumo. Zaradi starega judovskega pokopališča z nagibajočimi se nagrobniki, obdanega z visokimi stavbami. Zaradi simpatičnih imen nekaterih mestnih četrti: Žižkov, kjer se nahaja televizijski stolp, na katerega se je mogoče povzpeti in Střížkov, kjer smo spali. Zaradi pomanjšane različice Eifflovega stolpa na griču Petřín, ki je od svojega francoskega bratranca sicer precej nižji, vzpon nanj pa ni nič manj strašen: zaradi vetra lahko na vrhu zaniha tudi za nekaj centimetrov. In tudi je. Zaradi tramvaja in podzemne železnice, ki delata kot švicarska ura. Zaradi plešoče stavbe, ki ima svojo dvojčico v Düsseldorfu. Pa seveda zaradi špecle s ovčim sýrem, testnin s sirom od ovčke.
Želela bi si znati zahodnoslovanske jezike. Tudi zato, da bi naročala hrano.
Fotke: www.perkophotography.com
To je bil zame eden lepših tripov! 🙂